Kazalo
104 odnosi: Absolut, Alfred North Whitehead, Alternativna zgodovina, Analitična filozofija, Aristotel, Astronomija, Živčni sistem, Čas, Človeški možgani, Baruch Spinoza, Bertrand Russell, Bivajoče, Bog, Danes, David Lewis (filozof), Džuang Džov, Duhovnost, Edmund Husserl, Eksistencializem, Emmanuel Levinas, Energija, Epistemologija, Eugene Paul Wigner, Evolucija, Fantazijska pripoved, Fenomenologija, Fikcija, Filozofija, Fizika, Fizikalna konstanta, Göttingen, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Berkeley, Gibalna količina, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grščina, Heraklit Mračni, Hipoteza, Idealizem, Immanuel Kant, J. M. E. McTaggart, Jean-Paul Sartre, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Knjižnopogovorni jezik, Kozmologija, Kratka zgodovina časa, Kultura, Kvantna mehanika, Kvantna superpozicija, Literarna kritika, ... Razširi indeks (54 več) »
- Filozofija matematike
- Filozofija tehnike
- Koncepti v logiki
- Koncepti v metafiziki
- Ontologija
- Realizem
- Religijska filozofija
- Resničnost
Absolut
Absolut je filozofski pojem, ki ponazarja nekaj, kar je neodvisno od vsega drugega, popolno, nepogojeno ali nespremenljivo.
Poglej Realnost in Absolut
Alfred North Whitehead
Alfred North Whitehead, OM, britanski matematik in filozof, * 15. februar 1861, † 30. december 1947.
Poglej Realnost in Alfred North Whitehead
Alternativna zgodovina
Alternativna zgodovina (alternativna stvarnost) je zvrst fikcije, kjer so zgodbe postavljene v izmišljen svet, podoben resničnemu, v katerem pa se je tok zgodovine na določeni točki v preteklosti ločil od dejanskega.
Poglej Realnost in Alternativna zgodovina
Analitična filozofija
Analitična filozofija je splošno poimenovanje, ki obsega tokove mišljenja, prevladujoče v 20.
Poglej Realnost in Analitična filozofija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Realnost in Aristotel
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Realnost in Astronomija
Živčni sistem
Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.
Poglej Realnost in Živčni sistem
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Realnost in Čas
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Realnost in Človeški možgani
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Realnost in Baruch Spinoza
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Poglej Realnost in Bertrand Russell
Bivajoče
Bivajoče (grško τὸ ὅν: tò ón; latinsko ens; nemško das Seiende; angleško being) v pomenu vsega, kar obstaja oziroma eksistira in ni nebivajoči nič.
Poglej Realnost in Bivajoče
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Realnost in Bog
Danes
Danes je LOCALDAYNAME, LOCALDAY. LOCALMONTHNAME LOCALYEAR,.
Poglej Realnost in Danes
David Lewis (filozof)
David Kellog Lewis, ameriški filozof, * 28. september 1941, Oberlin, Ohio, ZDA, † 14. oktober 2001, Princeton, New Jersey, ZDA David Kellogg Lewis je bil ameriški filozof.
Poglej Realnost in David Lewis (filozof)
Džuang Džov
Džuang Džov (pinjin: Zhuang Zhou), Džuangdzi (kitajsko: 莊子; pinjin: Zhuangzi, dobesedno 'učitelj Džuang') ali Čuang Cu, kitajski filozof, * okoli 369 pr. n. št., Šangčju, Kitajska, † okoli 286 pr. n. št. Velja za utemeljitelja taoizma, napisal je pomembno taoistično delo, ki se imenuje po njem, Džuangdzi (Zhuangzi).
Poglej Realnost in Džuang Džov
Duhovnost
Duhovnost je pojem, ki se lahko nanaša na nematerialno resničnost, na stanje zavesti, v katerem se človek predaja odkrivanju svojega bitja in duha.
Poglej Realnost in Duhovnost
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Poglej Realnost in Edmund Husserl
Eksistencializem
Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.
Poglej Realnost in Eksistencializem
Emmanuel Levinas
Emmanuel Levinas, francoski judovski filozof in komentator Talmuda, * 12. januar 1906, Kaunas, Litva, † 25. december 1995, Pariz, Francija.
Poglej Realnost in Emmanuel Levinas
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Realnost in Energija
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Realnost in Epistemologija
Eugene Paul Wigner
Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Realnost in Eugene Paul Wigner
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Realnost in Evolucija
Fantazijska pripoved
Fantazijska pripoved je izraz za literarni, navadno prozni žanr, ki temelji na zamišljanju pojavov zunaj neposredno dojete stvarnosti.
Poglej Realnost in Fantazijska pripoved
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Poglej Realnost in Fenomenologija
Fikcija
Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.
Poglej Realnost in Fikcija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Realnost in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Realnost in Fizika
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Realnost in Fizikalna konstanta
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Realnost in Göttingen
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Realnost in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
George Berkeley
George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.
Poglej Realnost in George Berkeley
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Realnost in Gibalna količina
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Realnost in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Realnost in Grščina
Heraklit Mračni
Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.
Poglej Realnost in Heraklit Mračni
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Realnost in Hipoteza
Idealizem
Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.
Poglej Realnost in Idealizem
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Realnost in Immanuel Kant
J. M. E. McTaggart
John McTaggart Ellis McTaggart, znan tudi kot John McTaggart ali J. M. E. McTaggart, angleški filozof, smer britanski idealizem.
Poglej Realnost in J. M. E. McTaggart
Jean-Paul Sartre
Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.
Poglej Realnost in Jean-Paul Sartre
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Realnost in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Knjižnopogovorni jezik
Knjižnopogovorni (ali splošnopogovorni) jezik je funkcijski jezikovni slog, ki se uporablja predvsem v govoru.
Poglej Realnost in Knjižnopogovorni jezik
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Realnost in Kozmologija
Kratka zgodovina časa
Kratka zgodovina časa (podnaslovljena Od velikega poka do črnih lukenj) je poljudnoznanstvena knjiga, ki jo je napisal angleški fizik Stephen Hawking leta 1988.
Poglej Realnost in Kratka zgodovina časa
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Realnost in Kultura
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Realnost in Kvantna mehanika
Kvantna superpozicija
Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.
Poglej Realnost in Kvantna superpozicija
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Realnost in Literarna kritika
Martin Heidegger
Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.
Poglej Realnost in Martin Heidegger
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Realnost in München
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Realnost in Meritev
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Realnost in Metafizika
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Realnost in Miselni preizkus
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Realnost in Načelo komplementarnosti
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Realnost in Nature
Navidezna resničnost
Oprema za virtualno resničnost Navidezna resničnost (navidezna realnost) je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima udeleženec občutek da se nahaja v umetnem okolju.
Poglej Realnost in Navidezna resničnost
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Realnost in Nemčija
Neobstoj
Neobstoj - Znanost na tem področju nima kaj povedati.
Poglej Realnost in Neobstoj
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Realnost in Nerešeni problemi v fiziki
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Realnost in Neskončnost
Nori znanstvenik
Nori znanstvenik je stereotipen lik v znanstvenofantastičnem pripovedništvu, karikatura znanstvenika, ki ga okolica opisuje kot »norega«, ker s svojimi eksperimenti prestopi meje družbeno sprejemljivega.
Poglej Realnost in Nori znanstvenik
Objektivnost
Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...
Poglej Realnost in Objektivnost
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Poglej Realnost in Ontologija
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Realnost in Osnovna sila
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Realnost in Parmenid
Paul Ricœur
Paul Ricoeur, francoski filozof, * 27. februar 1913, Valence, Drôme, Francija, † 20. maj 2005, Châtenay-Malabry, Francija.
Poglej Realnost in Paul Ricœur
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Realnost in Platon
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Realnost in Platonizem
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Realnost in Pojav
Popolna teorija poenotenja
Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.
Poglej Realnost in Popolna teorija poenotenja
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Realnost in Prostor
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Realnost in Prostor-čas
Računalniška simulacija
Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.
Poglej Realnost in Računalniška simulacija
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Realnost in Religija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Realnost in René Descartes
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.
Poglej Realnost in Resnica
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Poglej Realnost in Schrödingerjeva mačka
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Realnost in Scientific American
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Poglej Realnost in Skalno gorovje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Realnost in Snov
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Realnost in Sociologija
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Realnost in Splošna teorija relativnosti
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Realnost in Standardni model
Stanisław Lem
Stanisław Herman Lem, poljski filozof, esejist, pisatelj znanstveno-fantastičnih del in futurolog, * 12. september 1921, Lvov, Druga poljska republika (sedaj Ukrajina), † 27. marec 2006, Krakov, Poljska.
Poglej Realnost in Stanisław Lem
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Realnost in Stephen Hawking
Struktura znanstvenih revolucij
Struktura znanstvenih revolucij je znanstvena monografija avtorja Thomasa Kuhna, izdana leta 1962 v sklopu Mednarodne enciklopedije enotne znanosti.
Poglej Realnost in Struktura znanstvenih revolucij
Svetovni nazor
Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.
Poglej Realnost in Svetovni nazor
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Realnost in Telo (fizika)
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Realnost in Teoretična fizika
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Realnost in Teorija
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Realnost in Teorija množic
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Realnost in Teorija relativnosti
Thomas Kuhn
Thomas Samuel Kuhn, ameriški fizik, zgodovinar znanosti in znanstveni teoretik, * 18. julij 1922, † 17. junij 1996.
Poglej Realnost in Thomas Kuhn
Thomas Luckmann
Thomas Luckmann, nemško-slovenski sociolog, * 14. oktober 1927, Jesenice, † 10. maj 2016.
Poglej Realnost in Thomas Luckmann
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Poglej Realnost in Um
Univerza Northwestern
Univerza Northwestern (dobesedno Severozahodna univerza, kratica NU) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v kraju Evanston (Illinois, Združene države Amerike).
Poglej Realnost in Univerza Northwestern
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Realnost in Vesolje
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Realnost in Wignerjev prijatelj
William James
William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.
Poglej Realnost in William James
Znanje
Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
Poglej Realnost in Znanje
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Realnost in Znanstvena fantastika
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Realnost in Znanstvena metoda
Glej tudi
Filozofija matematike
Filozofija tehnike
Koncepti v logiki
Koncepti v metafiziki
Ontologija
Realizem
Religijska filozofija
Resničnost
Prav tako znan kot Resničnost, Stvarnost.