Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Albert Schweitzer, Aleksander Sergejevič Puškin, Émile Durkheim, Druga svetovna vojna, Edmund Husserl, Etika, Fenomenologija, Filozofija, Francija, Francoščina, Francozi, Gabriel Honoré Marcel, Hebrejščina, Henri Bergson, Ivan Illich, Jacques Derrida, Jean-Paul Sartre, Jidiš, Judje, Karl Jaspers, Kaunas, Litva, Martin Buber, Martin Heidegger, Maurice Blanchot, Metafizika, Nemščina, Nemci, Ontologija, Pariz, Paul Ricœur, Pojav, Prva svetovna vojna, René Descartes, Ruščina, Ruska književnost, Søren Kierkegaard, Schutzstaffel, Sopomenka, Talmud, Tolmačenje, Ukrajina, Vojni ujetnik, 12. januar, 1906, 1995, 25. december.
Albert Schweitzer
Albert Schweitzer, nemški evangelistični teolog, popotnik, orglavec (glasbenik), filozof, zdravnik, pisatelj in nobelovec, * 14. januar 1875, Kaysersberg, Zgornja Alzacija, Nemčija (danes Francija), † 4. september 1965, Lambaréné, Gabon.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Albert Schweitzer · Poglej več »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Émile Durkheim
Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Émile Durkheim · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Edmund Husserl · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Etika · Poglej več »
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Fenomenologija · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Filozofija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Francoščina · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Francozi · Poglej več »
Gabriel Honoré Marcel
Gabriel Honoré Marcel, francoski filozof, dramatik in glasbeni kritik, * 7. december 1889, Pariz, Francija, † 8. oktober 1973, Pariz.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Gabriel Honoré Marcel · Poglej več »
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Hebrejščina · Poglej več »
Henri Bergson
Henri-Louis Bergson, francoski filozof, * 18. oktober 1859, Pariz, Francija, † 4. januar 1941.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Henri Bergson · Poglej več »
Ivan Illich
Ivan Illich, avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in rimokatoliški duhovnik, * 4. september 1926, Dunaj, Avstrija, † 2. december 2002, Bremen, Nemčija.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Ivan Illich · Poglej več »
Jacques Derrida
Jacques Derrida, francoski filozof, * 15. julij 1930, El Biar, Francoska Alžirija, † 9. oktober 2004, Pariz, Francija.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Jacques Derrida · Poglej več »
Jean-Paul Sartre
Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Jean-Paul Sartre · Poglej več »
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Jidiš · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Judje · Poglej več »
Karl Jaspers
Karl Theodor Jaspers, nemško-švicarski psihiater in filozof, * 23. februar 1883, Oldenburg, Nemčija, † 26. februar 1969, Basel, Švica.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Karl Jaspers · Poglej več »
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Kaunas · Poglej več »
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Litva · Poglej več »
Martin Buber
Martin Buber, judovski filozof religije, * 8. februar 1878, Dunaj, † 13. junij 1965, Jeruzalem.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Martin Buber · Poglej več »
Martin Heidegger
Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Martin Heidegger · Poglej več »
Maurice Blanchot
Maurice Blanchot, francoski filozof, pisatelj, literarni kritik, * 22. september 1907, Le Mesnil-Saint-Denis, departma Yvelines, Francija, † 20.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Maurice Blanchot · Poglej več »
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Metafizika · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Nemščina · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Nemci · Poglej več »
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Ontologija · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Pariz · Poglej več »
Paul Ricœur
Paul Ricoeur, francoski filozof, * 27. februar 1913, Valence, Drôme, Francija, † 20. maj 2005, Châtenay-Malabry, Francija.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Paul Ricœur · Poglej več »
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Pojav · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Prva svetovna vojna · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Emmanuel Levinas in René Descartes · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Ruščina · Poglej več »
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Ruska književnost · Poglej več »
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Søren Kierkegaard · Poglej več »
Schutzstaffel
Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil Heinrich Himmler, ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS (Waffen-SS). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v noči dolgih nožev, ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka Kategorija:Sturmabteilung * Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925 Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Schutzstaffel · Poglej več »
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Sopomenka · Poglej več »
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Talmud · Poglej več »
Tolmačenje
Tolmačenje je ustno prevajanje.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Tolmačenje · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Ukrajina · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Emmanuel Levinas in Vojni ujetnik · Poglej več »
12. januar
12.
Novo!!: Emmanuel Levinas in 12. januar · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Emmanuel Levinas in 1906 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Emmanuel Levinas in 1995 · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Emmanuel Levinas in 25. december · Poglej več »
