Kazalo
255 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Aerosol, Agripa (astronom), Al-Biruni, Albatani, Albert Einstein, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Almagest, Anatolija, Anomalija, Anomalistični mesec, Antika, Antioh I. Soter, Apollo 16, Apolonij, Apsidna točka, Arat, Arheologija, Arhimed, Aristarh, Aristil, Aristotel, Aritmetika, Armilarna sfera, Aryabhata I., Asteroid, Asteroidni pas, Astrolab, Astrologija, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atene, Škorpijon (ozvezdje), İznik, Babilon, Babilonija, Barva, Berosus, Bitinija, Celo število, Daljnogled, Dan, Dardanele, Deklinacija, Dicearh, Dogodek, ... Razširi indeks (205 več) »
- Grki v 2. stoletju pr. n. št.
- Rojeni v 190. letih pr. n. št.
- Starogrški astronomi
- Starogrški geografi
- Starogrški izumitelji
- Starogrški matematiki
- Umrli leta 120 pr. n. št.
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Hiparh in Abdurahman Ali Sufi
Aerosol
Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.
Poglej Hiparh in Aerosol
Agripa (astronom)
Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.
Poglej Hiparh in Agripa (astronom)
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Hiparh in Al-Biruni
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Poglej Hiparh in Albatani
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hiparh in Albert Einstein
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Hiparh in Aleksander Veliki
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Hiparh in Aleksandrija
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Hiparh in Almagest
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Hiparh in Anatolija
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Poglej Hiparh in Anomalija
Anomalistični mesec
Velika polos Lunine tirnice spremeni smer in Luna mora narediti še dodatno pot, da pride v apsidno točko. Anomalistični mesec ja daljši od siderskega meseca. Anomalistični mesec je čas, ki ga potrebuje Luna za prehod med dvema zaporednima enakima apsidnima točkama.
Poglej Hiparh in Anomalistični mesec
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Hiparh in Antika
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Hiparh in Antioh I. Soter
Apollo 16
Apollo 16 je bila peta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
Poglej Hiparh in Apollo 16
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Hiparh in Apolonij
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Hiparh in Apsidna točka
Arat
Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).
Poglej Hiparh in Arat
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Hiparh in Arheologija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Hiparh in Arhimed
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Hiparh in Aristarh
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Aristil
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Hiparh in Aristotel
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Hiparh in Aritmetika
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Hiparh in Armilarna sfera
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Hiparh in Aryabhata I.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Hiparh in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Hiparh in Asteroidni pas
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Hiparh in Astrolab
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Hiparh in Astrologija
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Hiparh in Astrometrija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Hiparh in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Hiparh in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Hiparh in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Hiparh in Astronomsko telo
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Hiparh in Atene
Škorpijon (ozvezdje)
Škorpijon (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Hiparh in Škorpijon (ozvezdje)
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Hiparh in İznik
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Hiparh in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Hiparh in Babilonija
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Hiparh in Barva
Berosus
Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.
Poglej Hiparh in Berosus
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Hiparh in Bitinija
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Hiparh in Celo število
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Hiparh in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Hiparh in Dan
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Hiparh in Dardanele
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Hiparh in Deklinacija
Dicearh
Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Dicearh
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Hiparh in Dogodek
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Hiparh in Dolžina
Drakonski mesec
Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.
Poglej Hiparh in Drakonski mesec
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Hiparh in Edmond Halley
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej Hiparh in Ekliptični koordinatni sistem
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Hiparh in Ekliptika
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Hiparh in Ekvator
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Hiparh in Ekvatorialni obroč
Ekvatorski koordinatni sistem
Ekvatorski koordinatni sistem Ekvatorski koordinatni sistem je najbolj uporabljen nebesni koordinatni sistem.
Poglej Hiparh in Ekvatorski koordinatni sistem
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Hiparh in Elipsa
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Poglej Hiparh in Enakonočje
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Hiparh in Epoha (astronomija)
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Hiparh in Eratosten
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Hiparh in Evdoks
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Hiparh in Evklid
Evktemon
Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Evktemon
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Hiparh in Evropa
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Hiparh in Evropska vesoljska agencija
Farnesejev Atlas
Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.
Poglej Hiparh in Farnesejev Atlas
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Filolaj
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Poglej Hiparh in Fotografija
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Hiparh in Friedrich Wilhelm Bessel
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Hiparh in Galileo Galilei
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Hiparh in Geograf
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Hiparh in Geografija
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Hiparh in Geografski koordinatni sistem
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Hiparh in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Hiparh in Gibanje
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Hiparh in Glina
Globus
Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.
Poglej Hiparh in Globus
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Hiparh in Gnomon
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Hiparh in Gostota svetlobnega toka
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Hiparh in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Hiparh in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Hiparh in Grki
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Hiparh in Helenistično obdobje
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Heraklit Pontski
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Hiparh in Ime
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Poglej Hiparh in Indijci
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Hiparh in Isaac Newton
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Hiparh in Izsrednost
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Hiparh in James Bradley
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Hiparh in Jean le Rond d'Alembert
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Hiparh in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Hiparh in Jesen
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Hiparh in Johannes Kepler
John Dreyer
John Louis Emil Dreyer (dansko Johan Ludvig Emil Dreyer), dansko-irski astronom, * 13. februar 1852, København, Danska, † 14. september 1926, Oxford, Anglija.
Poglej Hiparh in John Dreyer
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Poglej Hiparh in John Flamsteed
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Hiparh in Joseph-Louis de Lagrange
Journal for the History of Astronomy
Journal for the History of Astronomy (standardna okrajšava po ISO 4 J. Hist. Astron.) je strokovna znanstvena akademska revija, ki v angleščini objavlja članke s področja zgodovine astronomije v disciplini zgodovina in filozofija znanosti.
Poglej Hiparh in Journal for the History of Astronomy
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Hiparh in Julijanski koledar
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Hiparh in Kaldeja
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Kalip
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Hiparh in Kamen
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Kidinu
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Hiparh in Kitajska
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Hiparh in Kizik
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Hiparh in Klinopis
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Hiparh in Koledar
Kos (otok)
Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.
Poglej Hiparh in Kos (otok)
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Hiparh in Kot
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Hiparh in Kotna hitrost
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Hiparh in Kotna stopinja
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Hiparh in Kovanec
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Hiparh in Kovina
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Poglej Hiparh in Kozorogov povratnik
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Hiparh in Krater (razločitev)
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Hiparh in Kroženje
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Hiparh in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Hiparh in Krog
Kronologija
Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.
Poglej Hiparh in Kronologija
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Poglej Hiparh in Lastno gibanje
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Hiparh in Latinščina
Lazare Nicolas Marguerite Carnot
Lazare Nicolas Marguerite Carnot, francoski politik, vojaški inženir in matematik, * 13. maj 1753, Nolay, departma Côte-d'Or, Francija, † 2. avgust 1823, Magdeburg, Nemčija.
Poglej Hiparh in Lazare Nicolas Marguerite Carnot
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Hiparh in Lega
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Hiparh in Leipzig
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Hiparh in Leonhard Euler
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Hiparh in Letni časi
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Hiparh in Leto
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Hiparh in Logaritem
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Hiparh in Lom svetlobe
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Hiparh in Los Angeles
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Hiparh in Luna
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Hiparh in Lunin mrk
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Hiparh in Lunini kraterji
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Hiparh in Mark Tulij Cicero
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Hiparh in Marmarsko morje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Hiparh in Mars
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Hiparh in Matematika
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Hiparh in Mednarodna astronomska zveza
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Hiparh in Menelaj
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Hiparh in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Hiparh in Merska enota
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Poglej Hiparh in Mesec
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Hiparh in Mesto
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Hiparh in Meter
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Meton
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Poglej Hiparh in Mlaj (Luna)
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Poglej Hiparh in Mrk
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Hiparh in Nabonasar
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Hiparh in Naselje
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Hiparh in Nasir at-Tusi
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Hiparh in Navidezna lega Sonca
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Hiparh in Navidezni sij
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Hiparh in Nebesna krogla
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Hiparh in Nebesna mehanika
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Hiparh in Nebesni ekvator
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Hiparh in Nebesni koordinatni sistem
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Hiparh in Nebesno telo
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Hiparh in Nikejsko cesarstvo
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Hiparh in Nikolaj Kopernik
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Hiparh in Nobelova nagrada za fiziko
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Hiparh in Obzorje
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Hiparh in Odprta zvezdna kopica
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Hiparh in Ogenj
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Hiparh in Oko
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Hiparh in Opozicija (astronomija)
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Hiparh in Orbitalna perioda
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Hiparh in Os vrtenja
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Hiparh in Otok
Otto Eduard Neugebauer
Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hiparh in Otto Eduard Neugebauer
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Hiparh in Ozračje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Hiparh in Ozvezdje
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Hiparh in Papos Aleksandrijski
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Hiparh in Paralaksa
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Hiparh in Pi
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Hiparh in Pitagorov izrek
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Hiparh in Planet
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Hiparh in Planimetrija
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Hiparh in Platon
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Hiparh in Plinij starejši
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Hiparh in Pojav
Poldne
Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.
Poglej Hiparh in Poldne
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Hiparh in Poldnevnik
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Hiparh in Pomlad
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Hiparh in Pomladišče
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Hiparh in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Hiparh in Precesija enakonočij
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Hiparh in Ptolemaj
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Hiparh in Ptolemajev izrek
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Hiparh in Radian
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Hiparh in Rakov povratnik
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Hiparh in Ravnina
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Hiparh in Razdalja
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Hiparh in Rodos
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Poglej Hiparh in Saroški cikel
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Hiparh in Sasanidsko cesarstvo
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Poglej Hiparh in Severnica
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Hiparh in Seznam babilonskih kraljev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Hiparh in Seznam rimskih cesarjev
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Hiparh in Sfera
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Hiparh in Sferna trigonometrija
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Poglej Hiparh in Sidersko leto
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Hiparh in Simon Newcomb
Sinodski mesec
Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.
Poglej Hiparh in Sinodski mesec
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Hiparh in Sirakuze
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Hiparh in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Hiparh in Sonce
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Hiparh in Spirala
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Hiparh in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Hiparh in Splošni gravitacijski zakon
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Hiparh in Središče
Srednja anomalija
Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Hiparh in Srednja anomalija
Srednja dolžina
Srednja dolžina (oznaka L\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Hiparh in Srednja dolžina
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Hiparh in Srednji vzhod
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Hiparh in Stari vek
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Hiparh in Stoletje
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Hiparh in Strabon
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Hiparh in Suda
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Hiparh in Svetloba
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Poglej Hiparh in Tabit ibn Kora
Teden
Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.
Poglej Hiparh in Teden
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Hiparh in Telo
Teon I.
Teon I. (grško: Téonos hó Smirnaíos), grški matematik, astronom in filozof, * okoli 90, Smirene, † okoli 160.
Poglej Hiparh in Teon I.
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Hiparh in Teon II.
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Hiparh in Teorija
Tetiva
Tetiva je lahko.
Poglej Hiparh in Tetiva
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Timoharis
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Hiparh in Tir
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Hiparh in Tirna hitrost
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Hiparh in Točka
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Hiparh in Točnost in natančnost
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Hiparh in Togo telo
Tolmačenje
Tolmačenje je ustno prevajanje.
Poglej Hiparh in Tolmačenje
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Hiparh in Topografija
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Hiparh in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Hiparh in Trigonometrija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Hiparh in Trikotnik
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Hiparh in Tropsko leto
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Hiparh in Turčija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Hiparh in Udarni krater
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Hiparh in Ulug Beg
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Hiparh in Univerza v Cambridgeu
Veliko leto
Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.
Poglej Hiparh in Veliko leto
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Hiparh in Vrtenje
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Hiparh in William Herschel
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Hiparh in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Hiparh in Zemljepisna širina
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Hiparh in Zemljepisna dolžina
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Hiparh in Zemljevid
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Hiparh in Zima
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Hiparh in Znanost
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Hiparh in Znanstveno delo
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Hiparh in Zrak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Hiparh in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Hiparh in Zvezdni katalog
Glej tudi
Grki v 2. stoletju pr. n. št.
Rojeni v 190. letih pr. n. št.
Starogrški astronomi
Starogrški geografi
Starogrški izumitelji
Starogrški matematiki
Umrli leta 120 pr. n. št.
Prav tako znan kot Hiparhos.
, Dolžina, Drakonski mesec, Edmond Halley, Ekliptični koordinatni sistem, Ekliptika, Ekvator, Ekvatorialni obroč, Ekvatorski koordinatni sistem, Elipsa, Enakonočje, Epoha (astronomija), Eratosten, Evdoks, Evklid, Evktemon, Evropa, Evropska vesoljska agencija, Farnesejev Atlas, Filolaj, Fotografija, Friedrich Wilhelm Bessel, Galileo Galilei, Geograf, Geografija, Geografski koordinatni sistem, Geometrija, Gibanje, Glina, Globus, Gnomon, Gostota svetlobnega toka, Grčija, Grščina, Grki, Helenistično obdobje, Heraklit Pontski, Ime, Indijci, Isaac Newton, Izsrednost, James Bradley, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jesen, Johannes Kepler, John Dreyer, John Flamsteed, Joseph-Louis de Lagrange, Journal for the History of Astronomy, Julijanski koledar, Kaldeja, Kalip, Kamen, Kidinu, Kitajska, Kizik, Klinopis, Koledar, Kos (otok), Kot, Kotna hitrost, Kotna stopinja, Kovanec, Kovina, Kozorogov povratnik, Krater (razločitev), Kroženje, Krožnica, Krog, Kronologija, Lastno gibanje, Latinščina, Lazare Nicolas Marguerite Carnot, Lega, Leipzig, Leonhard Euler, Letni časi, Leto, Logaritem, Lom svetlobe, Los Angeles, Luna, Lunin mrk, Lunini kraterji, Mark Tulij Cicero, Marmarsko morje, Mars, Matematika, Mednarodna astronomska zveza, Menelaj, Meritev, Merska enota, Mesec, Mesto, Meter, Meton, Mlaj (Luna), Mrk, Nabonasar, Naselje, Nasir at-Tusi, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebesno telo, Nikejsko cesarstvo, Nikolaj Kopernik, Nobelova nagrada za fiziko, Obzorje, Odprta zvezdna kopica, Ogenj, Oko, Opozicija (astronomija), Orbitalna perioda, Os vrtenja, Otok, Otto Eduard Neugebauer, Ozračje, Ozvezdje, Papos Aleksandrijski, Paralaksa, Pi, Pitagorov izrek, Planet, Planimetrija, Platon, Plinij starejši, Pojav, Poldne, Poldnevnik, Pomlad, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Ptolemajev izrek, Radian, Rakov povratnik, Ravnina, Razdalja, Rodos, Saroški cikel, Sasanidsko cesarstvo, Severnica, Seznam babilonskih kraljev, Seznam rimskih cesarjev, Sfera, Sferna trigonometrija, Sidersko leto, Simon Newcomb, Sinodski mesec, Sirakuze, Sončev mrk, Sonce, Spirala, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Središče, Srednja anomalija, Srednja dolžina, Srednji vzhod, Stari vek, Stoletje, Strabon, Suda, Svetloba, Tabit ibn Kora, Teden, Telo, Teon I., Teon II., Teorija, Tetiva, Timoharis, Tir, Tirna hitrost, Točka, Točnost in natančnost, Togo telo, Tolmačenje, Topografija, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotnik, Tropsko leto, Turčija, Udarni krater, Ulug Beg, Univerza v Cambridgeu, Veliko leto, Vrtenje, William Herschel, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zemljevid, Zima, Znanost, Znanstveno delo, Zrak, Zvezda, Zvezdni katalog.