Kazalo
83 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Agripa (astronom), Aleksandrijska knjižnica, Almagest, Apolonij, Apsidna precesija, Aristarh, Aristil, Armilarna sfera, Asterizem, Astrolab, Astrologija, Astrometrija, Astronomija, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Atal z Rodosa, Število, İznik, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled astronomov, Časovni pregled izumov, Babilonska matematika, Edmond Halley, Eratosten, Evdoks, Evktemon, Farnesejev Atlas, Gemin, Geografija, Giovanni Battista Riccioli, Hekatomen, Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Heraklit Pontski, Hiparh (razločitev), Hiparhov cikel, Hipsiklej, Izsev, Kartograf, Kidinu, Kleomed, Kombinatorika, Magnituda (astronomija), Mehanizem z Antikitere, Milutin Milanković, Mira (zvezda), Naburimani, Nacionalni arheološki muzej Neaplja, Nasir at-Tusi, ... Razširi indeks (33 več) »
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Hiparh in Abdurahman Ali Sufi
Agripa (astronom)
Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.
Poglej Hiparh in Agripa (astronom)
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Hiparh in Aleksandrijska knjižnica
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Hiparh in Almagest
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Hiparh in Apolonij
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Hiparh in Apsidna precesija
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Hiparh in Aristarh
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Aristil
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Hiparh in Armilarna sfera
Asterizem
Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.
Poglej Hiparh in Asterizem
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Hiparh in Astrolab
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Hiparh in Astrologija
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Hiparh in Astrometrija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Hiparh in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Hiparh in Astronomska enota
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Hiparh in Astronomska konstanta
Atal z Rodosa
Átal z Ródosa ali Átal Ródoški, starogrški slovničar, astronom in matematik.
Poglej Hiparh in Atal z Rodosa
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Hiparh in Število
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Hiparh in İznik
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Hiparh in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Hiparh in Časovni pregled astronomov
Časovni pregled izumov
Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.
Poglej Hiparh in Časovni pregled izumov
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Hiparh in Babilonska matematika
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Hiparh in Edmond Halley
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Hiparh in Eratosten
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Hiparh in Evdoks
Evktemon
Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Evktemon
Farnesejev Atlas
Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.
Poglej Hiparh in Farnesejev Atlas
Gemin
Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).
Poglej Hiparh in Gemin
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Hiparh in Geografija
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Hiparh in Giovanni Battista Riccioli
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Hiparh in Hekatomen
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Hiparh in Helenistično obdobje
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Hiparh in Heliocentrični model
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Heraklit Pontski
Hiparh (razločitev)
Hiparh je ime več osebnosti.
Poglej Hiparh in Hiparh (razločitev)
Hiparhov cikel
Grški astronom Hiparh je vpeljal dva cikla, ki sta bila v literaturi po njem poimenovana šele po njegovi smrti.
Poglej Hiparh in Hiparhov cikel
Hipsiklej
Hipsiklej (Hipsiklés hó Aleksandreús), starogrški matematik in astronom, * okoli 190 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 120 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Hipsiklej
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Hiparh in Izsev
Kartograf
Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.
Poglej Hiparh in Kartograf
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Kidinu
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Poglej Hiparh in Kleomed
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Hiparh in Kombinatorika
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Hiparh in Magnituda (astronomija)
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Poglej Hiparh in Mehanizem z Antikitere
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Hiparh in Milutin Milanković
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Hiparh in Mira (zvezda)
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Naburimani
Nacionalni arheološki muzej Neaplja
Nacionalni arheološki muzej Neaplja (italijansko Museo Archeologico Nazionale di Napoli) je pomemben italijanski arheološki muzej, zlasti za najdbe iz rimskega obdobja.
Poglej Hiparh in Nacionalni arheološki muzej Neaplja
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Hiparh in Nasir at-Tusi
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Hiparh in Navidezni sij
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Hiparh in Nebesna mehanika
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Hiparh in Nikolaj Kopernik
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Poglej Hiparh in Norman Robert Pogson
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Hiparh in Omar Hajam
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Hiparh in Oven (ozvezdje)
Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Hiparh in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Hiparh in Posidonij
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Hiparh in Precesija enakonočij
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Hiparh in Ptolemaj
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Hiparh in Rodos
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Poglej Hiparh in Saroški cikel
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Hiparh in Satrap
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej Hiparh in Schröderjevo število
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Hiparh in Sekunda
Selevk
Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.
Poglej Hiparh in Selevk
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Hiparh in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Hiparh in Seznam astronomskih vsebin
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Hiparh in Seznam geografov
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Hiparh in Seznam matematikov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Hiparh in Seznam zgodovinskih vsebin
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Hiparh in Sferna trigonometrija
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Hiparh in Starogrška književnost
Strogi klasični slog
Strogi slog ali zgodnji klasični slog je prevladoval v grškem kiparstvu v obdobju okoli 490 do 450 pr.
Poglej Hiparh in Strogi klasični slog
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Teodozij
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Hiparh in Timoharis
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Hiparh in Ulug Beg
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Hiparh in Zemljepisna dolžina
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Hiparh in Zgodnji zemljevidi sveta
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Hiparh in Zgodovina geografije
Zgodovina računalništva
Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.
Poglej Hiparh in Zgodovina računalništva
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Hiparh in Zvezdni katalog
2. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2.
Poglej Hiparh in 2. stoletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Hiparhos.