Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dicearh

Index Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Aleksander Veliki, Aristotel, Atene, Botanika, Evdoks, Filozofija, Geograf, Geografija, Geometrija, Gora, Grki, Hiperbola, Kartograf, Licej, Marseille, Matematika, Messina, Nadglavišče, Naravoslovje, Parabola, Pisec, Piteas, Poldne, Sicilija, Sonce, Svet, Teofrast, Vzhod, Zahod, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zemljevid, Zgodovina Grčije, 285 pr. n. št., 350 pr. n. št..

  2. Rojeni v 350. letih pr. n. št.
  3. Starogrški geografi
  4. Starogrški kartografi

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Dicearh in Aleksander Veliki

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Dicearh in Aristotel

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Dicearh in Atene

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Dicearh in Botanika

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Dicearh in Evdoks

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Dicearh in Filozofija

Geograf

Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.

Poglej Dicearh in Geograf

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Dicearh in Geografija

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Dicearh in Geometrija

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Dicearh in Gora

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Dicearh in Grki

Hiperbola

Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.

Poglej Dicearh in Hiperbola

Kartograf

Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije, oziroma je strokovnjak, ki izdeluje zemljevide.

Poglej Dicearh in Kartograf

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Poglej Dicearh in Licej

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Dicearh in Marseille

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Dicearh in Matematika

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Dicearh in Messina

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Poglej Dicearh in Nadglavišče

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Dicearh in Naravoslovje

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Poglej Dicearh in Parabola

Pisec

Písec (ž. píska) je oseba, ki kaj napišeSSKJ, oziroma avtor kateregakoli pisanega izdelka, na primer pisma, sporočila, članka, kronike, scenarija.

Poglej Dicearh in Pisec

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Dicearh in Piteas

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Poglej Dicearh in Poldne

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Dicearh in Sicilija

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Dicearh in Sonce

Svet

Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.

Poglej Dicearh in Svet

Teofrast

Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.

Poglej Dicearh in Teofrast

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Dicearh in Vzhod

Zahod

Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Dicearh in Zahod

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Poglej Dicearh in Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Poglej Dicearh in Zemljepisna dolžina

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Poglej Dicearh in Zemljevid

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Poglej Dicearh in Zgodovina Grčije

285 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Dicearh in 285 pr. n. št.

350 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št.

Poglej Dicearh in 350 pr. n. št.

Glej tudi

Rojeni v 350. letih pr. n. št.

Starogrški geografi

Starogrški kartografi