Kazalo
213 odnosi: Afrika, Agronomija, Al-Idrizi, Alexander von Humboldt, Amazonka, Andi, Antarktika, Antična Grčija, Anton Melik, Apeninski polotok, Apnenec, Arabci, Aristotel, Arktični ocean, Arktika, Artur Gavazzi, Astronomija, Atlantski ocean, Azija, Črno morje, Biologija, Biosfera, Britansko otočje, Celina, Civilizacija, Delo, Dialektični materializem, Država, Družba, Družbena geografija, Druga svetovna vojna, Ekologija, Ekonomija, Eksogene sile, Ekvator, Elbrus, Eratosten, Etnologija, Evrazija, Evropa, Evropocentrizem, Fašizem, Fizična geografija, Fizika, Fotografija, Gaja, Geodezija, Geografija na Slovenskem, Geografski inštitut Antona Melika, Geografski informacijski sistem, ... Razširi indeks (163 več) »
- Družboslovje
- Vede o Zemlji
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Geografija in Afrika
Agronomija
Agronomija je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) in o kmetijstvu nasploh.
Poglej Geografija in Agronomija
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.
Poglej Geografija in Al-Idrizi
Alexander von Humboldt
Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.
Poglej Geografija in Alexander von Humboldt
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Geografija in Amazonka
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Geografija in Andi
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Geografija in Antarktika
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Geografija in Antična Grčija
Anton Melik
Anton Melik, slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.
Poglej Geografija in Anton Melik
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Geografija in Apeninski polotok
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija in Apnenec
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Geografija in Arabci
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Geografija in Aristotel
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Geografija in Arktični ocean
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Geografija in Arktika
Artur Gavazzi
Artur (Franović) Gavazzi, hrvaški geograf italijanskega porekla, * 14. oktober 1861, Split, † 12. marec 1944, Zagreb.
Poglej Geografija in Artur Gavazzi
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Geografija in Astronomija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Geografija in Atlantski ocean
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Geografija in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Geografija in Črno morje
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Geografija in Biologija
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Geografija in Biosfera
Britansko otočje
Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.
Poglej Geografija in Britansko otočje
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Geografija in Celina
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Geografija in Civilizacija
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Geografija in Delo
Dialektični materializem
Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.
Poglej Geografija in Dialektični materializem
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Geografija in Država
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Geografija in Družba
Družbena geografija
Človeška naseljenost zemeljskega površja je eno od področij družbene geografije Družbena geografija ali antropogeografija je veja geografske znanosti, ki obravnava antropogene dejavnike oblikovanja okolja.
Poglej Geografija in Družbena geografija
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Geografija in Druga svetovna vojna
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Geografija in Ekologija
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Geografija in Ekonomija
Eksogene sile
Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.
Poglej Geografija in Eksogene sile
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Geografija in Ekvator
Elbrus
Elbrus (rusko Эльбрус) je s svojimi 5.642 m najvišja gora v Evropi.
Poglej Geografija in Elbrus
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Geografija in Eratosten
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Geografija in Etnologija
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Geografija in Evrazija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija in Evropa
Evropocentrizem
Evropocentrizem ali evrocentrizem je posebna oblika etnocentrizma, ki druge etnične kulture presoja z evropskimi merili.
Poglej Geografija in Evropocentrizem
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Geografija in Fašizem
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Geografija in Fizična geografija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Geografija in Fizika
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Poglej Geografija in Fotografija
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Geografija in Gaja
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Geografija in Geodezija
Geografija na Slovenskem
Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo.
Poglej Geografija in Geografija na Slovenskem
Geografski inštitut Antona Melika
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (med letoma 1946 in 1976 Geografski inštitut SAZU, med letoma 1976 in 1981 Geografski inštitut Antona Melika SAZU) je inštitut za geografska vprašanja, ki ga je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Geografija in Geografski inštitut Antona Melika
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Geografija in Geografski informacijski sistem
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Geografija in Geologija
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Geografija in Geomorfologija
Globalni sistem pozicioniranja
Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.
Poglej Geografija in Globalni sistem pozicioniranja
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Geografija in Gorovje
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Geografija in Gospodarstvo
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Geografija in Gozdarstvo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Geografija in Grščina
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Geografija in Greenwich
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Geografija in Herodot
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Geografija in Hidrologija
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Geografija in Hidrosfera
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Geografija in Hiparh
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Geografija in Humus
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Geografija in Iberski polotok
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Geografija in Ibn Batuta
Ibn Haldun
Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17.
Poglej Geografija in Ibn Haldun
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Geografija in Imperializem
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Geografija in Imperij
Inštitut za raziskovanje krasa
Sedež Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) je znanstvena ustanova za celostno (multidisciplinarno) preučevanje krasa.
Poglej Geografija in Inštitut za raziskovanje krasa
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Geografija in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Geografija in Indijski ocean
Industrializacija
Industrializácija je gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, povezan s širjenjem industrijske proizvodnje, spreminjanjem delovnih procesov in spreminjanjem dojemanja družbene delitve dela.
Poglej Geografija in Industrializacija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Geografija in Industrija
Informatika
Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.
Poglej Geografija in Informatika
Insolacija
Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.
Poglej Geografija in Insolacija
Intervju
Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.
Poglej Geografija in Intervju
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Geografija in Islandija
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Poglej Geografija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Poglej Geografija in Izostazija
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Geografija in Janez Vajkard Valvasor
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Geografija in Jezero
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Geografija in Južna Amerika
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Geografija in Kalcij
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Geografija in Kamnina
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Geografija in Kanada
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Geografija in Karibsko morje
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Geografija in Kartografija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Geografija in Kavkaz
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Geografija in Kemija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Geografija in Kisik
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Geografija in Klorovodikova kislina
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Geografija in Kmetijstvo
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Geografija in Kolonializem
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej Geografija in Kompas
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Geografija in Korozija
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Geografija in Kotlina
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Geografija in Kranjska
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Geografija in Kreta
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Geografija in Kultura
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Geografija in Ledenik
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Geografija in Letni časi
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Poglej Geografija in Limnologija
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Geografija in Litosfera
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Poglej Geografija in Lov
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Geografija in Marco Polo
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Geografija in Matematična geografija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Geografija in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Geografija in Medicina
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Geografija in Mehika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Geografija in Meteorologija
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija in Mokrišče
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Geografija in Nacionalsocializem
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Geografija in Nebesno telo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Geografija in Nemčija
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Geografija in Ničelni poldnevnik
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Geografija in Novinarstvo
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Geografija in Obala
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Geografija in Ocean
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Geografija in Oceanografija
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za geografijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je največje geografsko pedagoško izobraževalno telo v Sloveniji.
Poglej Geografija in Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija in Ognjenik
Okoljski determinizem
Okoljski determinizem (tudi klimatski determinizem, environmentalizem ali geografski determinizem) je nazor o fizičnem okolju, ki tega označuje za prevladujoč dejavnik kulture.
Poglej Geografija in Okoljski determinizem
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Geografija in Osnovna šola
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Geografija in Otok
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Geografija in Ozračje
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Geografija in Padavine
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Geografija in Pedagogika
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Poglej Geografija in Pedologija
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Geografija in PH
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geografija in Podnebje
Področja geografije
Veje geografije so fizična oziroma naravna geografija, družbena geografija in vede, pri katerih se fizična in družbena geografija dopolnjujeta.
Poglej Geografija in Področja geografije
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Geografija in Politične znanosti
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Geografija in Politika
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Geografija in Polotok
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Poglej Geografija in Promet
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Geografija in Prst (pedologija)
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Geografija in Psihologija
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Geografija in Ptolemaj
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Geografija in Puščava
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Geografija in Radar
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Geografija in Rastline
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Poglej Geografija in Regija
Regionalna geografija
Regionalna geografija je glavna geografska disciplina, ki poskuša v sintetični obliki prikazati raznolikost naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov v določeni pokrajini - regiji.
Poglej Geografija in Regionalna geografija
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Geografija in Reka
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Geografija in Ribolov
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Geografija in Rossovo morje
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Poglej Geografija in Rt dobrega upanja
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Geografija in Rt Horn
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija in Rusija
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Geografija in Sardinija
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Geografija in Satelit
Savana
Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora.
Poglej Geografija in Savana
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Geografija in Sedimentne kamnine
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Geografija in Severna Amerika
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Geografija in Seznam geografov
Seznam kartografov
Seznam najbolj znanih kartografov urejen po priimkih.
Poglej Geografija in Seznam kartografov
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Geografija in Sicilija
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Geografija in Skandinavski polotok
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Geografija in Skorja (geologija)
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Geografija in Slanost
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Poglej Geografija in Slava vojvodine Kranjske
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Geografija in Slovenija
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Geografija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Geografija in Sociologija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Geografija in Sonce
Srednja Amerika
Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.
Poglej Geografija in Srednja Amerika
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Poglej Geografija in Srednja šola
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Geografija in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Geografija in Sredozemlje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Geografija in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Geografija in Starorimska civilizacija
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Geografija in Statistika
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Geografija in Strabon
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Geografija in Sueški prekop
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Geografija in Tales
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Geografija in Tektonika plošč
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Geografija in Temperatura
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Geografija in Tibet
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija in Tihi ocean
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geografija in Topografija
Tropski deževni gozd
Tropski deževni gozd (tudi džungla, zimzeleni pragozdovi) je tip ekološkega sistema v tropskih klimatskih področjih.
Poglej Geografija in Tropski deževni gozd
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Geografija in Tundra
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Geografija in Turizem
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Geografija in Univerza v Ljubljani
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Geografija in Uralsko gorovje
Urbanizem
Urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem, prilagajanjem in urejanjem obstoječih naselij in mest.
Poglej Geografija in Urbanizem
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Geografija in Veter
Višinomer
Barometrični letalski višinomer Kollsmanovega tipa, ki je v rabi v Severni Ameriki Višinomér ali altiméter je instrument, ki meri praviloma višino nad morsko gladino.
Poglej Geografija in Višinomer
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Poglej Geografija in Visokogorje
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Geografija in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Geografija in Voda
Vojaštvo
Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.
Poglej Geografija in Vojaštvo
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Geografija in Vreme
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Poglej Geografija in Weddllovo morje
Zahodna Antarktika
Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.
Poglej Geografija in Zahodna Antarktika
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Poglej Geografija in Zahodni svet
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Geografija in Zaliv
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Geografija in Združene države Amerike
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Geografija in Zemeljski plaz
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Geografija in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geografija in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Geografija in Zemljepisna širina
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Geografija in Zemljevid
Zemljiški kataster
Zemljiški kataster je temeljna uradna evidenca o zemljiščih.
Poglej Geografija in Zemljiški kataster
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Geografija in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Geografija in Znanost
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Geografija in Zračni tlak
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Geografija in 16. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Geografija in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Geografija in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Geografija in 19. stoletje
1960.
1960. je sedmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1960 in 1969.
Poglej Geografija in 1960.
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Geografija in 20. stoletje
Glej tudi
Družboslovje
Vede o Zemlji
Prav tako znan kot Zemljepis, Zemljeslovje.
, Geologija, Geomorfologija, Globalni sistem pozicioniranja, Gorovje, Gospodarstvo, Gozdarstvo, Grščina, Greenwich, Herodot, Hidrologija, Hidrosfera, Hiparh, Humus, Iberski polotok, Ibn Batuta, Ibn Haldun, Imperializem, Imperij, Inštitut za raziskovanje krasa, Indija, Indijski ocean, Industrializacija, Industrija, Informatika, Insolacija, Intervju, Islandija, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izostazija, Janez Vajkard Valvasor, Jezero, Južna Amerika, Kalcij, Kamnina, Kanada, Karibsko morje, Kartografija, Kavkaz, Kemija, Kisik, Klorovodikova kislina, Kmetijstvo, Kolonializem, Kompas, Korozija, Kotlina, Kranjska, Kreta, Kultura, Ledenik, Letni časi, Limnologija, Litosfera, Lov, Marco Polo, Matematična geografija, Matematika, Medicina, Mehika, Meteorologija, Mokrišče, Nacionalsocializem, Nebesno telo, Nemčija, Ničelni poldnevnik, Novinarstvo, Obala, Ocean, Oceanografija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ognjenik, Okoljski determinizem, Osnovna šola, Otok, Ozračje, Padavine, Pedagogika, Pedologija, PH, Podnebje, Področja geografije, Politične znanosti, Politika, Polotok, Promet, Prst (pedologija), Psihologija, Ptolemaj, Puščava, Radar, Rastline, Regija, Regionalna geografija, Reka, Ribolov, Rossovo morje, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Rusija, Sardinija, Satelit, Savana, Sedimentne kamnine, Severna Amerika, Seznam geografov, Seznam kartografov, Sicilija, Skandinavski polotok, Skorja (geologija), Slanost, Slava vojvodine Kranjske, Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Sociologija, Sonce, Srednja Amerika, Srednja šola, Srednji vek, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Statistika, Strabon, Sueški prekop, Tales, Tektonika plošč, Temperatura, Tibet, Tihi ocean, Topografija, Tropski deževni gozd, Tundra, Turizem, Univerza v Ljubljani, Uralsko gorovje, Urbanizem, Veter, Višinomer, Visokogorje, Vlažnost, Voda, Vojaštvo, Vreme, Weddllovo morje, Zahodna Antarktika, Zahodni svet, Zaliv, Združene države Amerike, Zemeljski plaz, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljevid, Zemljiški kataster, Zgodovina, Znanost, Zračni tlak, 16. stoletje, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje, 1960., 20. stoletje.