Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Geografija

Index Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geo (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafein (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

207 odnosi: Afrika, Agronomija, Al-Idrizi, Alexander von Humboldt, Amazonka, Andi, Antarktika, Antična Grčija, Anton Melik, Apeninski polotok, Apnenec, Arabci, Aristotel, Arktični ocean, Arktika, Artur Gavazzi, Astronomija, Atlantski ocean, Azija, Črno morje, Biologija, Biosfera, Britansko otočje, Celina, Civilizacija, Delo, Dialektični materializem, Država, Družba, Družbena geografija, Druga svetovna vojna, Ekologija, Ekonomija, Ekvator, Elbrus, Eratosten, Etnologija, Evrazija, Evropa, Evropocentrizem, Fašizem, Fizična geografija, Fizika, Fotografija, Gaja, Geodezija, Geografija na Slovenskem, Geografski inštitut Antona Melika, Geografski informacijski sistem, Geologija, ..., Geomorfologija, Globalni sistem pozicioniranja, Gorovje, Gospodarstvo, Gozdarstvo, Grščina, Greenwich, Herodot, Hidrologija, Hidrosfera, Hiparh, Humus, Iberski polotok, Ibn Batuta, Ibn Haldun, Imperializem, Imperij, Inštitut za raziskovanje krasa, Indija, Indijski ocean, Industrializacija, Industrija, Informatika, Insolacija, Intervju, Islandija, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izostazija, Janez Vajkard Valvasor, Jezero, Južna Amerika, Kalcij, Kamnina, Kanada, Karibsko morje, Kartografija, Kavkaz, Kemija, Kisik, Klorovodikova kislina, Kmetijstvo, Kolonializem, Kompas, Korozija, Kotlina, Kranjska, Kreta, Kultura, Ledenik, Letni časi, Limnologija, Litosfera, Lov, Marco Polo, Matematična geografija, Matematika, Medicina, Mehika, Meteorologija, Mokrišče, Nacionalsocializem, Nebesno telo, Nemčija, Ničelni poldnevnik, Novinarstvo, Obala, Ocean, Oceanografija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ognjenik, Okoljski determinizem, Osnovna šola, Otok, Ozračje, Padavine, Pedagogika, Pedoslovje, PH, Podnebje, Področja geografije, Politične znanosti, Politika, Polotok, Promet, Prst (pedologija), Psihologija, Ptolemaj, Puščava, Radar, Rastline, Regija, Regionalna geografija, Reka, Ribolov, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Rusija, Sardinija, Satelit, Savana, Sedimentne kamnine, Severna Amerika, Seznam geografov, Seznam kartografov, Sicilija, Skorja (geologija), Slanost, Slava vojvodine Kranjske, Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Sociologija, Sonce, Srednja Amerika, Srednja šola, Srednji vek, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Statistika, Strabon, Sueški prekop, Tales, Tektonika plošč, Temperatura, Tibet, Tihi ocean, Topografija, Tropski deževni gozd, Tundra, Turizem, Univerza v Ljubljani, Uralsko gorovje, Urbanizem, Veter, Višinomer, Visokogorje, Vlažnost, Voda, Vojaštvo, Vreme, Zahodni svet, Zaliv, Združene države Amerike, Zemeljski plaz, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljevid, Zemljiški kataster, Zgodovina, Zračni tlak, 16. stoletje, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje, 1960., 20. stoletje. Razširi indeks (157 več) »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Geografija in Afrika · Poglej več »

Agronomija

Agronomija je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) in o kmetijstvu nasploh.

Novo!!: Geografija in Agronomija · Poglej več »

Al-Idrizi

Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.

Novo!!: Geografija in Al-Idrizi · Poglej več »

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Novo!!: Geografija in Alexander von Humboldt · Poglej več »

Amazonka

Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.

Novo!!: Geografija in Amazonka · Poglej več »

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Novo!!: Geografija in Andi · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Geografija in Antarktika · Poglej več »

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Geografija in Antična Grčija · Poglej več »

Anton Melik

Anton Melik, 1963 Anton Melik, slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.

Novo!!: Geografija in Anton Melik · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Novo!!: Geografija in Apeninski polotok · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Geografija in Apnenec · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Geografija in Arabci · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Geografija in Aristotel · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Geografija in Arktični ocean · Poglej več »

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Novo!!: Geografija in Arktika · Poglej več »

Artur Gavazzi

Artur (Franović) Gavazzi, hrvaški geograf italijanskega porekla, * 14. oktober 1861, Split, † 12. marec 1944, Zagreb.

Novo!!: Geografija in Artur Gavazzi · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Geografija in Astronomija · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Geografija in Atlantski ocean · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Geografija in Azija · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje (rusko Чёрное море, ukrajinsko Чорне море, turško Karadeniz, romunsko Marea Neagră, bolgarsko Черно море) je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Geografija in Črno morje · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Geografija in Biologija · Poglej več »

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Novo!!: Geografija in Biosfera · Poglej več »

Britansko otočje

Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.

Novo!!: Geografija in Britansko otočje · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Geografija in Celina · Poglej več »

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Novo!!: Geografija in Civilizacija · Poglej več »

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Novo!!: Geografija in Delo · Poglej več »

Dialektični materializem

Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.

Novo!!: Geografija in Dialektični materializem · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Geografija in Država · Poglej več »

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Novo!!: Geografija in Družba · Poglej več »

Družbena geografija

Človeška naseljenost zemeljskega površja je eno od področij družbene geografije Družbena geografija ali antropogeografija je veja geografske znanosti, ki obravnava antropogene dejavnike oblikovanja okolja.

Novo!!: Geografija in Družbena geografija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Geografija in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Novo!!: Geografija in Ekologija · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Novo!!: Geografija in Ekonomija · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Geografija in Ekvator · Poglej več »

Elbrus

Elbrus (rusko Эльбрус) je s svojimi 5.642 m najvišja gora v Evropi.

Novo!!: Geografija in Elbrus · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes) (Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Geografija in Eratosten · Poglej več »

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Novo!!: Geografija in Etnologija · Poglej več »

Evrazija

Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.

Novo!!: Geografija in Evrazija · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Geografija in Evropa · Poglej več »

Evropocentrizem

Evropocentrizem ali evrocentrizem je posebna oblika etnocentrizma, ki druge etnične kulture presoja z evropskimi merili.

Novo!!: Geografija in Evropocentrizem · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Geografija in Fašizem · Poglej več »

Fizična geografija

Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.

Novo!!: Geografija in Fizična geografija · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Geografija in Fizika · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Novo!!: Geografija in Fotografija · Poglej več »

Gaja

Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.

Novo!!: Geografija in Gaja · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Geografija in Geodezija · Poglej več »

Geografija na Slovenskem

Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo.

Novo!!: Geografija in Geografija na Slovenskem · Poglej več »

Geografski inštitut Antona Melika

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (med letoma 1946 in 1976 Geografski inštitut SAZU, med letoma 1976 in 1981 Geografski inštitut Antona Melika SAZU) je inštitut za geografska vprašanja, ki ga je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Novo!!: Geografija in Geografski inštitut Antona Melika · Poglej več »

Geografski informacijski sistem

Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.

Novo!!: Geografija in Geografski informacijski sistem · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Geografija in Geologija · Poglej več »

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Novo!!: Geografija in Geomorfologija · Poglej več »

Globalni sistem pozicioniranja

Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Novo!!: Geografija in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorovje je skupina gora, ki jih obkrožajo ravnine oz.

Novo!!: Geografija in Gorovje · Poglej več »

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Novo!!: Geografija in Gospodarstvo · Poglej več »

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.

Novo!!: Geografija in Gozdarstvo · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Geografija in Grščina · Poglej več »

Greenwich

Greenwich (krajevno) je predel na vzhodu Londona.

Novo!!: Geografija in Greenwich · Poglej več »

Herodot

Heródot (Heródotos), starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Novo!!: Geografija in Herodot · Poglej več »

Hidrologija

Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.

Novo!!: Geografija in Hidrologija · Poglej več »

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo pod in na površju nekega planeta.

Novo!!: Geografija in Hidrosfera · Poglej več »

Hiparh

Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Geografija in Hiparh · Poglej več »

Humus

prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.

Novo!!: Geografija in Humus · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Geografija in Iberski polotok · Poglej več »

Ibn Batuta

Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة‎: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.

Novo!!: Geografija in Ibn Batuta · Poglej več »

Ibn Haldun

Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17. marec 1406/808 po h., Kairo.

Novo!!: Geografija in Ibn Haldun · Poglej več »

Imperializem

Kitajske. Imperializem (lat. imperialis.

Novo!!: Geografija in Imperializem · Poglej več »

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Novo!!: Geografija in Imperij · Poglej več »

Inštitut za raziskovanje krasa

Sedež Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) je znanstvena ustanova za celostno (multidisciplinarno) preučevanje krasa.

Novo!!: Geografija in Inštitut za raziskovanje krasa · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Geografija in Indija · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Novo!!: Geografija in Indijski ocean · Poglej več »

Industrializacija

Industrializácija je gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, povezan s širjenjem industrijske proizvodnje, spreminjanjem delovnih procesov in spreminjanjem dojemanja družbene delitve dela.

Novo!!: Geografija in Industrializacija · Poglej več »

Industrija

kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Industrija je proizvodnja blaga ali povezanih storitev znotraj gospodarstva.

Novo!!: Geografija in Industrija · Poglej več »

Informatika

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.

Novo!!: Geografija in Informatika · Poglej več »

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.

Novo!!: Geografija in Insolacija · Poglej več »

Intervju

Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.

Novo!!: Geografija in Intervju · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Geografija in Islandija · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Geografija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Izostazija

Izostazija (grško isos.

Novo!!: Geografija in Izostazija · Poglej več »

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Novo!!: Geografija in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Novo!!: Geografija in Jezero · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Novo!!: Geografija in Južna Amerika · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Geografija in Kalcij · Poglej več »

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Novo!!: Geografija in Kamnina · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Geografija in Kanada · Poglej več »

Karibsko morje

Karíbsko mórje je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.

Novo!!: Geografija in Karibsko morje · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Geografija in Kartografija · Poglej več »

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Novo!!: Geografija in Kavkaz · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Geografija in Kemija · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Geografija in Kisik · Poglej več »

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).

Novo!!: Geografija in Klorovodikova kislina · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Geografija in Kmetijstvo · Poglej več »

Kolonializem

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.

Novo!!: Geografija in Kolonializem · Poglej več »

Kompas

Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.

Novo!!: Geografija in Kompas · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Geografija in Korozija · Poglej več »

Kotlina

Kotlina je nižji, raven svet obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.

Novo!!: Geografija in Kotlina · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Geografija in Kranjska · Poglej več »

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Novo!!: Geografija in Kreta · Poglej več »

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Novo!!: Geografija in Kultura · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Novo!!: Geografija in Ledenik · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Geografija in Letni časi · Poglej več »

Limnologija

Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.

Novo!!: Geografija in Limnologija · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Geografija in Litosfera · Poglej več »

Lov

Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

Novo!!: Geografija in Lov · Poglej več »

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Novo!!: Geografija in Marco Polo · Poglej več »

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Novo!!: Geografija in Matematična geografija · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Geografija in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Geografija in Medicina · Poglej več »

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Novo!!: Geografija in Mehika · Poglej več »

Meteorologija

Kumulusni oblak Meteorologíja ali vremenoslóvje je znanost o ozračju, ki raziskuje vremenske procese in napoveduje vreme.

Novo!!: Geografija in Meteorologija · Poglej več »

Mokrišče

Ramsarskih lokalitet Nihanja višine vode, predvsem kot posledica umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Foto: Jonas Satkauskas, Kazahstan. Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Novo!!: Geografija in Mokrišče · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Geografija in Nacionalsocializem · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Geografija in Nebesno telo · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Geografija in Nemčija · Poglej več »

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Novo!!: Geografija in Ničelni poldnevnik · Poglej več »

Novinarstvo

Novinarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Novo!!: Geografija in Novinarstvo · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Geografija in Obala · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Geografija in Ocean · Poglej več »

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Novo!!: Geografija in Oceanografija · Poglej več »

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Oddelek za geografijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je največje geografsko pedagoško izobraževalno telo v Sloveniji.

Novo!!: Geografija in Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Geografija in Ognjenik · Poglej več »

Okoljski determinizem

Okoljski determinizem (tudi klimatski determinizem, environmentalizem ali geografski determinizem) je nazor o fizičnem okolju, ki tega označuje za prevladujoč dejavnik kulture.

Novo!!: Geografija in Okoljski determinizem · Poglej več »

Osnovna šola

Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.

Novo!!: Geografija in Osnovna šola · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Geografija in Otok · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Geografija in Ozračje · Poglej več »

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Novo!!: Geografija in Padavine · Poglej več »

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Novo!!: Geografija in Pedagogika · Poglej več »

Pedoslovje

Različne plasti zemlje Pedologija je veda, ki preučuje prst.

Novo!!: Geografija in Pedoslovje · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Geografija in PH · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju.

Novo!!: Geografija in Podnebje · Poglej več »

Področja geografije

Veje geografije so fizična oziroma naravna geografija, družbena geografija in vede, pri katerih se fizična in družbena geografija dopolnjujeta.

Novo!!: Geografija in Področja geografije · Poglej več »

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Novo!!: Geografija in Politične znanosti · Poglej več »

Politika

Politika izhaja iz besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Novo!!: Geografija in Politika · Poglej več »

Polotok

alt.

Novo!!: Geografija in Polotok · Poglej več »

Promet

Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.

Novo!!: Geografija in Promet · Poglej več »

Prst (pedologija)

Spodzol Pŕst je geografski izraz za tla.

Novo!!: Geografija in Prst (pedologija) · Poglej več »

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Novo!!: Geografija in Psihologija · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Geografija in Ptolemaj · Poglej več »

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Novo!!: Geografija in Puščava · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Novo!!: Geografija in Radar · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Geografija in Rastline · Poglej več »

Regija

Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.

Novo!!: Geografija in Regija · Poglej več »

Regionalna geografija

Regionalna geografija je glavna geografska disciplina, ki poskuša v sintetični obliki prikazati raznolikost naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov v določeni pokrajini - regiji.

Novo!!: Geografija in Regionalna geografija · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Geografija in Reka · Poglej več »

Ribolov

Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.

Novo!!: Geografija in Ribolov · Poglej več »

Rt dobrega upanja

Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.

Novo!!: Geografija in Rt dobrega upanja · Poglej več »

Rt Horn

Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn (Nizozemsko: Kaap Hoorn, Špansko: Cabo Hornos, Angleško: Cape Horn) je uradno najjužnejša točka Amerike.

Novo!!: Geografija in Rt Horn · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Geografija in Rusija · Poglej več »

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijanskoSardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju.

Novo!!: Geografija in Sardinija · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Geografija in Satelit · Poglej več »

Savana

Burkini Faso Savana je s travo poraščena pokrajina, kjer rastejo tudi manjši grmi in drevesa različnih velikosti.

Novo!!: Geografija in Savana · Poglej več »

Sedimentne kamnine

Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.

Novo!!: Geografija in Sedimentne kamnine · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Geografija in Severna Amerika · Poglej več »

Seznam geografov

Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.

Novo!!: Geografija in Seznam geografov · Poglej več »

Seznam kartografov

Seznam najbolj znanih kartografov urejen po priimkih.

Novo!!: Geografija in Seznam kartografov · Poglej več »

Sicilija

Apeninskem polotoku Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Geografija in Sicilija · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Geografija in Skorja (geologija) · Poglej več »

Slanost

Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.

Novo!!: Geografija in Slanost · Poglej več »

Slava vojvodine Kranjske

Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je bilo polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.

Novo!!: Geografija in Slava vojvodine Kranjske · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Geografija in Slovenija · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Novo!!: Geografija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Novo!!: Geografija in Sociologija · Poglej več »

Sonce

Sonce je centralna točka našega Osončja.

Novo!!: Geografija in Sonce · Poglej več »

Srednja Amerika

Države, ki jih običajno uvrščamo pod Srednjo Ameriko. Svetlo zeleno sta obarvani Kolumbija in Venezuela, ki tudi mejita na Karibsko morje, a ju pogosteje štejemo le kot del Južne Amerike. Srednja Amerika je geografsko območje med Severno in Južno Ameriko.

Novo!!: Geografija in Srednja Amerika · Poglej več »

Srednja šola

Srednja šola je uradna ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.

Novo!!: Geografija in Srednja šola · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Geografija in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Geografija in Sredozemlje · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Geografija in Sredozemsko morje · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Geografija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Geografija in Statistika · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Novo!!: Geografija in Strabon · Poglej več »

Sueški prekop

Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Novo!!: Geografija in Sueški prekop · Poglej več »

Tales

Tales (Thalés hó Milésios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Novo!!: Geografija in Tales · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - nekdo, ki gradi in podira) je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Geografija in Tektonika plošč · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Geografija in Temperatura · Poglej več »

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ; kitajsko 西藏) je velika gorata planota v centralni Aziji.

Novo!!: Geografija in Tibet · Poglej več »

Tihi ocean

Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje"".

Novo!!: Geografija in Tihi ocean · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Novo!!: Geografija in Topografija · Poglej več »

Tropski deževni gozd

Tropski deževni gozd imenujemo vegetacijsko obliko katero srečamo samo v tropskih klimatskih področjih.

Novo!!: Geografija in Tropski deževni gozd · Poglej več »

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Novo!!: Geografija in Tundra · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Geografija in Turizem · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: Geografija in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Uralsko gorovje

Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.

Novo!!: Geografija in Uralsko gorovje · Poglej več »

Urbanizem

Urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem, prilagajanjem in urejanjem obstoječih naselij in mest.

Novo!!: Geografija in Urbanizem · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Novo!!: Geografija in Veter · Poglej več »

Višinomer

Barometrični letalski višinomer Kollsmanovega tipa, ki je v rabi v Severni Ameriki Višinomér ali altiméter je instrument, ki meri praviloma višino nad morsko gladino.

Novo!!: Geografija in Višinomer · Poglej več »

Visokogorje

Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.

Novo!!: Geografija in Visokogorje · Poglej več »

Vlažnost

Vlážnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu.

Novo!!: Geografija in Vlažnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Geografija in Voda · Poglej več »

Vojaštvo

Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.

Novo!!: Geografija in Vojaštvo · Poglej več »

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških elementov in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Novo!!: Geografija in Vreme · Poglej več »

Zahodni svet

NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.

Novo!!: Geografija in Zahodni svet · Poglej več »

Zaliv

Mehiški zaliv v 3D Zaliv je del morja, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Geografija in Zaliv · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Geografija in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemeljski plaz

Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.

Novo!!: Geografija in Zemeljski plaz · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Geografija in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Geografija in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Geografija in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Novo!!: Geografija in Zemljevid · Poglej več »

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je temeljna uradna evidenca o zemljiščih.

Novo!!: Geografija in Zemljiški kataster · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Geografija in Zgodovina · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Novo!!: Geografija in Zračni tlak · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Geografija in 16. stoletje · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Geografija in 17. stoletje · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Geografija in 18. stoletje · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Geografija in 19. stoletje · Poglej več »

1960.

1960. je sedmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1960 in 1969.

Novo!!: Geografija in 1960. · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Geografija in 20. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Zemljepis, Zemljeslovje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »