Kazalo
63 odnosi: Al-Biruni, Al-Džahiz, Al-Farabi, Al-Gazali, Almohadi, Anomija, Arabščina, Arabci, Aristotel, Arnold Joseph Toynbee, Avicenna, Émile Durkheim, Béjaïa, Berberi, Damask, Demografija, Edward Gibbon, Ekonomija, Ekonomist, Fernand Braudel, Fes, Maroko, Filozofija zgodovine, Granada, Hadž, Hidžra, Iberski polotok, Ibn Rušd, Izolacija, Kairo, Karl Marx, Koran, Kuga, Magreb, Mameluki, Marinidi, Maroko, Max Weber, Meka, Metodologija zgodovinopisja, Mohamed, Mongoli, Napoleon Bonaparte, Ninian Smart, Nomadi, Oto Luthar, Peter I. Kastiljski, Politične znanosti, Ramazan, Regent, Rekonkvista, ... Razširi indeks (13 več) »
- Islamski filozofi
- Rojeni leta 1332
- Umrli leta 1406
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Ibn Haldun in Al-Biruni
Al-Džahiz
Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.
Poglej Ibn Haldun in Al-Džahiz
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Ibn Haldun in Al-Farabi
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Poglej Ibn Haldun in Al-Gazali
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Ibn Haldun in Almohadi
Anomija
Anomíja (iz grš. α (a), ne- predpona odsotnosti in νόμος (nomos), zakon, red) je stanje družbe, v kateri ne obstaja ali ne delujejo zakonski predpisi niti po običaju urejena razmerja (običajno pravo).
Poglej Ibn Haldun in Anomija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ibn Haldun in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Ibn Haldun in Arabci
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Ibn Haldun in Aristotel
Arnold Joseph Toynbee
Arnold Joseph Toynbee angleški zgodovinar, filozof, * 14. april 1889, London, † 22. oktober 1975, York, Združeno kraljestvo.
Poglej Ibn Haldun in Arnold Joseph Toynbee
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Ibn Haldun in Avicenna
Émile Durkheim
Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.
Poglej Ibn Haldun in Émile Durkheim
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Ibn Haldun in Béjaïa
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Ibn Haldun in Berberi
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Ibn Haldun in Damask
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Poglej Ibn Haldun in Demografija
Edward Gibbon
Edward Gibbon, angleški zgodovinar, pisatelj, filozof in politik, * 27. april 1737, London, † 16. januar 1794, London.
Poglej Ibn Haldun in Edward Gibbon
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Ibn Haldun in Ekonomija
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Poglej Ibn Haldun in Ekonomist
Fernand Braudel
Fernand Braudel, francoski zgodovinar, * 24. avgust 1902, Luméville, Francija, † 28. november 1985, Haute-Savoie.
Poglej Ibn Haldun in Fernand Braudel
Fes, Maroko
Modra vrata Fes je četrto največje mesto v Maroku, za Casablanco, Rabatom in Marakešem Leta 2004 je imelo 946.815 prebivalcev.
Poglej Ibn Haldun in Fes, Maroko
Filozofija zgodovine
Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.
Poglej Ibn Haldun in Filozofija zgodovine
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Ibn Haldun in Granada
Hadž
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.
Poglej Ibn Haldun in Hadž
Hidžra
Hidžra ima lahko dva pomena.
Poglej Ibn Haldun in Hidžra
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Ibn Haldun in Iberski polotok
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Poglej Ibn Haldun in Ibn Rušd
Izolacija
Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.
Poglej Ibn Haldun in Izolacija
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Ibn Haldun in Kairo
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Ibn Haldun in Karl Marx
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Ibn Haldun in Koran
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Ibn Haldun in Kuga
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Ibn Haldun in Magreb
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Ibn Haldun in Mameluki
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Poglej Ibn Haldun in Marinidi
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Ibn Haldun in Maroko
Max Weber
Maximilian »Max« Weber, nemški ekonomist in sociolog, * 21. april 1864, Erfurt, Nemčija, † 14. junij 1920, München, Nemčija.
Poglej Ibn Haldun in Max Weber
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Ibn Haldun in Meka
Metodologija zgodovinopisja
Metodologija zgodovinopisja je zbirka tehnik in smernic, ki jih zgodovinarji uporabljajo za raziskovanje in pisanje zgodovine preteklosti.
Poglej Ibn Haldun in Metodologija zgodovinopisja
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Ibn Haldun in Mohamed
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Ibn Haldun in Mongoli
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ibn Haldun in Napoleon Bonaparte
Ninian Smart
Roderick Ninian Smart, škotski pisatelj in filozof, * 6. maj 1927, Cambridge, Združeno kraljestvo, † 9. januar 2001, Lancaster.
Poglej Ibn Haldun in Ninian Smart
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Ibn Haldun in Nomadi
Oto Luthar
Oto Luthar, slovenski zgodovinar in univerzitetni profesor, * 11. avgust 1959, Murska Sobota.
Poglej Ibn Haldun in Oto Luthar
Peter I. Kastiljski
Peter I. Kastiljski (špansko Pedro I. de Castilla) se je rodil 30.
Poglej Ibn Haldun in Peter I. Kastiljski
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Ibn Haldun in Politične znanosti
Ramazan
Polmesec ramazana Ramazán (arabsko: رمضان Ramaḍān tudi ramadán) je deveti mesec v muslimanskem koledarju in muslimani se v tem mesecu postijo.
Poglej Ibn Haldun in Ramazan
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Ibn Haldun in Regent
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Ibn Haldun in Rekonkvista
Sociolog
Sociolog je znanstvenik, ki deluje na področju sociologije.
Poglej Ibn Haldun in Sociolog
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Ibn Haldun in Sociologija
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Ibn Haldun in Timur Lenk
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Ibn Haldun in Trgovina
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Poglej Ibn Haldun in Tunis
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Ibn Haldun in Tunizija
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ibn Haldun in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Ibn Haldun in Zgodovinar
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Ibn Haldun in Znanstvena metoda
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ibn Haldun in 1332
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ibn Haldun in 1406
17. marec
17.
Poglej Ibn Haldun in 17. marec
27. maj
27.
Poglej Ibn Haldun in 27. maj
Glej tudi
Islamski filozofi
Rojeni leta 1332
Umrli leta 1406
Prav tako znan kot Ibn Kaldun, Ibn Khaldun.