Kazalo
113 odnosi: Adam Smith, Afrika, Alžirija, Alkohol, Angleščina, Anglija, Antonio Gramsci, Ateizem, Auguste Comte, Bakunin, Belgija, Berlin, Bonn, Bronhitis, Bruno Bauer, Bruselj, Cankarjeva založba, Charles Fourier, Che Guevara, Ciroza jeter, David Ricardo, Dialektični materializem, Ekonomija, Ekonomist, Epikur, Ernst Bloch, Fidel Castro, Filozofija, Francija, Francoska revolucija, Frankfurtska šola, Friedrich Engels, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Georgij Valentinovič Plehanov, Gripa, Guy Debord, György Lukács, Hamburg, Hannah Arendt, Henri de Saint-Simon, Immanuel Kant, Italijanščina, Jean-François Lyotard, Jean-Jacques Rousseau, Jean-Paul Sartre, Josif Stalin, Judje, Kapital (knjiga), Kapitalizem, Karbunkel, ... Razširi indeks (63 več) »
- Diplomiranci Univerze v Bonnu
- Diplomiranci Univerze v Jeni
- Filozofi religije
- Filozofi znanosti
- Marksistični teoretiki
- Nemški komunisti
- Nemški marksisti
- Nemški publicisti
- Nemški socialisti
- Nemški sociologi
Adam Smith
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Poglej Karl Marx in Adam Smith
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Karl Marx in Afrika
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Karl Marx in Alžirija
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Karl Marx in Alkohol
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Karl Marx in Angleščina
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karl Marx in Anglija
Antonio Gramsci
Antonio Gramsci, italijanski pisatelj, politik in politični teoretik, * 22. januar 1891, Ales (Oristano), Sardinija, † 27. april 1937, Rim.
Poglej Karl Marx in Antonio Gramsci
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Karl Marx in Ateizem
Auguste Comte
Auguste Comte (polno ime: Isidore Marie Auguste François Xavier Comte), francoski filozof, utemeljitelj sociologije kot znanosti o družbi, * 17. januar 1798, Montpellier, Francija, † 5. september 1857), Pariz, Francija. Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije.
Poglej Karl Marx in Auguste Comte
Bakunin
Bakunin je priimek več oseb.
Poglej Karl Marx in Bakunin
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Karl Marx in Belgija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Karl Marx in Berlin
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Karl Marx in Bonn
Bronhitis
Bronhitis je bolezen dihal, ki prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva.
Poglej Karl Marx in Bronhitis
Bruno Bauer
Bruno Bauer, nemški filozof, teolog in zgodovinar, * 6. september 1809, † 13. april 1882.
Poglej Karl Marx in Bruno Bauer
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Karl Marx in Bruselj
Cankarjeva založba
Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.
Poglej Karl Marx in Cankarjeva založba
Charles Fourier
François Marie Charles Fourier, francoski mislec, predstavnik utopičnega socializma; * 7. april 1772, Besançon, Francija, † 10. oktober 1837, Pariz.
Poglej Karl Marx in Charles Fourier
Che Guevara
Ernesto »Che« Guevara, revolucionar argentinskega rodu, * 14. junij 1928, Rosario, Argentina, † 9. oktober 1967, La Higuera (Igueras), Santa Cruz, Bolivija.
Poglej Karl Marx in Che Guevara
Ciroza jeter
Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter, s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem jetrnih celic (hepatocitov), fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.
Poglej Karl Marx in Ciroza jeter
David Ricardo
David Ricardo, angleški ekonomist in politik, * 18. april 1772, London, Anglija, † 11. september 1823, Gloucestershire, Anglija.
Poglej Karl Marx in David Ricardo
Dialektični materializem
Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.
Poglej Karl Marx in Dialektični materializem
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Karl Marx in Ekonomija
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Poglej Karl Marx in Ekonomist
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Poglej Karl Marx in Epikur
Ernst Bloch
Ernst Bloch, nemški marksistični filozof, * 8. julij 1885, Ludwigshafen, † 4. avgust 1977, Tübingen.
Poglej Karl Marx in Ernst Bloch
Fidel Castro
Fidel Alejandro Castro Ruz (audio), kubanski revolucionar in politik, * 13. avgust 1926, Birán, Kuba, † 25. november 2016, Havana.
Poglej Karl Marx in Fidel Castro
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Karl Marx in Filozofija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karl Marx in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Karl Marx in Francoska revolucija
Frankfurtska šola
Frankfurtska šola je gibanje neomarksistične kritične teorije in filozofije.
Poglej Karl Marx in Frankfurtska šola
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Karl Marx in Friedrich Engels
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Karl Marx in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georgij Valentinovič Plehanov
Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.
Poglej Karl Marx in Georgij Valentinovič Plehanov
Gripa
hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.
Poglej Karl Marx in Gripa
Guy Debord
Guy Louis Debord, francoski marksistični teoretik, filozof, filmski ustvarjalec, * 28. december 1931, Pariz, Francija, † 30. november 1994, Bellevue-la-Montagne, Haute-Loire, Francija.
Poglej Karl Marx in Guy Debord
György Lukács
György Lukács (madžarsko: ˈlukaːtʃ), madžarski marksistični filozof, estet, literarni zgodovinar in kritik, * 13. april 1885, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 4. junij 1971, Budimpešta, Madžarska.
Poglej Karl Marx in György Lukács
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Karl Marx in Hamburg
Hannah Arendt
Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.
Poglej Karl Marx in Hannah Arendt
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Poglej Karl Marx in Henri de Saint-Simon
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Karl Marx in Immanuel Kant
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Karl Marx in Italijanščina
Jean-François Lyotard
Jean-François Lyotard, francoski filozof in literarni teoretik, * 10. avgust 1924, Versailles, Francija, † 21. april 1998, Pariz.
Poglej Karl Marx in Jean-François Lyotard
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Karl Marx in Jean-Jacques Rousseau
Jean-Paul Sartre
Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.
Poglej Karl Marx in Jean-Paul Sartre
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Karl Marx in Josif Stalin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Karl Marx in Judje
Kapital (knjiga)
Naslovnica izvirnika prvega dela Kapital (izvirno nemško: Das Kapital) je obsežna kritična analiza politične ekonomije, ki jo je leta 1867 napisal in izdal Karl Marx (prvi del), kot sourednik drugega in tretjega dela, izdanih po Marxovi smrti v letih 1885 in 1894, pa je sodeloval tudi Friedrich Engels.
Poglej Karl Marx in Kapital (knjiga)
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Karl Marx in Kapitalizem
Karbunkel
Karbunkel je vnetje več lasnih mešičkov in okolnega tkiva, ki se pogosto pojavlja na vratu.
Poglej Karl Marx in Karbunkel
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Karl Marx in Karl Kautsky
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Karl Marx in Köln
Kim Il-sung
Kim Il-sung (korejsko 김일성), vrhovni vodja Severne Koreje, * 15. april 1912, Mangjongde, † 8. julij 1994, Pjongjang.
Poglej Karl Marx in Kim Il-sung
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Karl Marx in Književnost
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Karl Marx in Komunistični manifest
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Karl Marx in Komunizem
Kor
Kor je lahko.
Poglej Karl Marx in Kor
Korporativizem
Korporativizem (iz lat. corpus 'telo') je oznaka za udeležbo socialnih skupin ali korporacij, ki združujejo družbene dejavnike glede na njihove skupne interese, pri političnem odločanju.
Poglej Karl Marx in Korporativizem
Kritika gothskega programa
Kritiko gothskega programa je Karl Marx napisal leta 1875 kot komentar na osnutek programa Socialistične delavske stranke Nemčije (VDAV), ki je imela svoj ustanovitveni kongres v Gothi med 22.
Poglej Karl Marx in Kritika gothskega programa
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Poglej Karl Marx in Leninizem
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Karl Marx in Leposlovje
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.
Poglej Karl Marx in Lev Trocki
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Karl Marx in Liberalizem
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karl Marx in London
Louis Althusser
Louis Pierre Althusser, francoski marksistični filozof, * 16. oktober 1918, Birmendreïs, Alžirija, † 22. oktober 1990, Pariz, Francija.
Poglej Karl Marx in Louis Althusser
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Poglej Karl Marx in Ludwig Feuerbach
Manabendra Nath Roy
Manabendra Nath Roy, indijski politik, filozof, pisatelj, komunistični revolucionar, politični aktivist in politični teoretik, * 21. marec 1887, Kalkuta, † 26. januar 1954, Dehradun, Indija.
Poglej Karl Marx in Manabendra Nath Roy
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Poglej Karl Marx in Manchester
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Karl Marx in Mao Cetung
Maoizem
Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.
Poglej Karl Marx in Maoizem
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Karl Marx in Marksizem
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Poglej Karl Marx in Marksizem-leninizem
Max Stirner
Johann Kaspar Schmidt (bolje znan pod imenom Max Stirner), nemški filozof, * 25. oktober 1806, Bayreuth, Bavarska, † 26. junij 1856, Berlin, Prusija.
Poglej Karl Marx in Max Stirner
Michel Foucault
Michel Foucault, francoski filozof, * 15. oktober 1926, Poitiers, † 25. junij 1984, Pariz.
Poglej Karl Marx in Michel Foucault
Mihail Bakunin
Mihail Aleksandrovič Bakunin, ruski revolucionar in filozof, * 30. maj (18. maj, ruski koledar) 1814, vas Prjamuhino, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Tverska oblast, Rusija), † 1. julij (19. junij) 1876, Bern, Švica.
Poglej Karl Marx in Mihail Bakunin
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Karl Marx in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Karl Marx in Nemci
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Karl Marx in New York
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Karl Marx in Nikolaj I. Ruski
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Karl Marx in Novinarstvo
Opij ljudstva
Karl Marx se je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo, kjer jo je opisal kot »opij ljudstva«. Opij ljudstva (ali opij množic) je izrek, uporabljen v zvezi z religijo, ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika Karla Marxa: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v vesolju in družbi.
Poglej Karl Marx in Opij ljudstva
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Karl Marx in Pariz
Pierre-Joseph Proudhon
Pierre-Joseph Proudhon, francoski politik in filozof, * 15. januar 1809, Besançon, Francija, † 19. januar 1865, Passy.
Poglej Karl Marx in Pierre-Joseph Proudhon
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Karl Marx in Pisatelj
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Karl Marx in Politika
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Poglej Karl Marx in Pozitivizem
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Karl Marx in Pravo
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Karl Marx in Prusija
Prva internacionala
Prva internacionala je bila prvo revolucionarno združenje proletariata, ustanovljeno leta 1864 v Londonu.
Poglej Karl Marx in Prva internacionala
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Karl Marx in Razredni boj
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Karl Marx in Ren
Revščina
Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.
Poglej Karl Marx in Revščina
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Karl Marx in Revolucije leta 1848
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Poglej Karl Marx in Rosa Luxemburg
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Karl Marx in Rusko carstvo
Simone de Beauvoir
Simone-Lucie-Ernestine-Marie Bertrand de Beauvoir, poznana kot Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, eksistencialistična filozofinja, politična aktivistka, feministka in družbena teoretičarka, * 9. januar 1908, Pariz, Francija, † 14. april 1986, Pariz.
Poglej Karl Marx in Simone de Beauvoir
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Karl Marx in Socializem
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Karl Marx in Sociologija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Karl Marx in Sovjetska zveza
Spanje
Spánje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana.
Poglej Karl Marx in Spanje
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Poglej Karl Marx in Stalinizem
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Karl Marx in Tobak
Toni Negri
Antonio »Toni« Negri, italijanski marksistični sociolog in politični filozof, * 1. avgust, 1933, Padova, Italija.
Poglej Karl Marx in Toni Negri
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Karl Marx in Trier
Tvor
Tvor, tur ali furunkel je neke vrste kožni ognojek (absces), ki nastane zaradi okužbe lasnega mešička in njegove okolice z bakterijami (natančneje s stafilokoki).
Poglej Karl Marx in Tvor
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Karl Marx in Vladimir Lenin
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Poglej Karl Marx in Vojaška obveznost
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Karl Marx in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Karl Marx in Zgodovina
14. marec
14.
Poglej Karl Marx in 14. marec
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Karl Marx in 1818
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Karl Marx in 1883
5. maj
5.
Poglej Karl Marx in 5. maj
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Bonnu
Diplomiranci Univerze v Jeni
Filozofi religije
Filozofi znanosti
Marksistični teoretiki
Nemški komunisti
Nemški marksisti
Nemški publicisti
Nemški socialisti
Nemški sociologi
Prav tako znan kot Karel Marx, Karl Heinrich Marx, Marks.