Kazalo
47 odnosi: Aristokracija, Buržoazija, Charles Fourier, Država in revolucija, Družbeni razred, Družina, Etika, Fevdalizem, Filozofija, Francoska revolucija, Friedrich Engels, Henri de Saint-Simon, Ideologija, Kapital (knjiga), Kapitalizem, Karl Marx, Kmet, Kolonializem, Komunizem, Lastninska pravica, Marksizem, Mezdno delo, Narod, Novi vek, Obrt, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osebnost, Patriciji (plemstvo), Plebejci, Pravo, Proletariat, Prvotna akumulacija kapitala, Razredni boj, Reformizem, Revolucija, Robert Owen, Socializem, Srednji vek, Stari vek, Strip, Svoboda (razločitev), Tlačanstvo, Tovarna, Urbanizacija, Utopični socializem, Vzgoja, Založba Sanje.
- 1848 v politiki
- Register svetovnega spomina
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Komunistični manifest in Aristokracija
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Komunistični manifest in Buržoazija
Charles Fourier
François Marie Charles Fourier, francoski mislec, predstavnik utopičnega socializma; * 7. april 1772, Besançon, Francija, † 10. oktober 1837, Pariz.
Poglej Komunistični manifest in Charles Fourier
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Poglej Komunistični manifest in Država in revolucija
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Komunistični manifest in Družbeni razred
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Komunistični manifest in Družina
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Komunistični manifest in Etika
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Komunistični manifest in Fevdalizem
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Komunistični manifest in Filozofija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Komunistični manifest in Francoska revolucija
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Komunistični manifest in Friedrich Engels
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Poglej Komunistični manifest in Henri de Saint-Simon
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Komunistični manifest in Ideologija
Kapital (knjiga)
Naslovnica izvirnika prvega dela Kapital (izvirno nemško: Das Kapital) je obsežna kritična analiza politične ekonomije, ki jo je leta 1867 napisal in izdal Karl Marx (prvi del), kot sourednik drugega in tretjega dela, izdanih po Marxovi smrti v letih 1885 in 1894, pa je sodeloval tudi Friedrich Engels.
Poglej Komunistični manifest in Kapital (knjiga)
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Komunistični manifest in Kapitalizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Komunistični manifest in Karl Marx
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Komunistični manifest in Kmet
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Komunistični manifest in Kolonializem
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Komunistični manifest in Komunizem
Lastninska pravica
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljen način in z njo razpolagati.
Poglej Komunistični manifest in Lastninska pravica
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Komunistični manifest in Marksizem
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Komunistični manifest in Mezdno delo
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Komunistični manifest in Narod
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Komunistični manifest in Novi vek
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Komunistični manifest in Obrt
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Komunistični manifest in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Komunistični manifest in Osebnost
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Komunistični manifest in Patriciji (plemstvo)
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Komunistični manifest in Plebejci
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Komunistični manifest in Pravo
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Komunistični manifest in Proletariat
Prvotna akumulacija kapitala
Pod pojem prvotna akumulacija spadajo metode akumulacije kapitala, ki ne izhajajo iz izkoriščanja mezdnega dela oziroma produkcije presežne vrednosti.
Poglej Komunistični manifest in Prvotna akumulacija kapitala
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Komunistični manifest in Razredni boj
Reformizem
Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.
Poglej Komunistični manifest in Reformizem
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Komunistični manifest in Revolucija
Robert Owen
Robert Owen, valižanski industrialec, socialni reformator, utemeljitelj britanskega socializma in filantrop, * 14. maj 1771, Newtown, Montgomeryshire, Wales, ZK, † 17. november 1858, Newtown, Montgomeryshire.
Poglej Komunistični manifest in Robert Owen
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Komunistični manifest in Socializem
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Komunistični manifest in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Komunistični manifest in Stari vek
Strip
Winsorja McCayja (1904–1906) Stríp je verbalno-vizualni medij, sestavlja ga zaporedje sličic, ki se nizajo v pasice, besedilo je v oblačkih.
Poglej Komunistični manifest in Strip
Svoboda (razločitev)
Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.
Poglej Komunistični manifest in Svoboda (razločitev)
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Komunistični manifest in Tlačanstvo
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Poglej Komunistični manifest in Tovarna
Urbanizacija
Urbanizacija je civilizacijski proces širjenja mestnega načina življenja, ki se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev, načinov vedenja in mišljenja, kar v razvitem delu sveta povzroča hitro zmanjševanje, izginjanje razlik med mestnim in podeželskim prebivalstvom.
Poglej Komunistični manifest in Urbanizacija
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Komunistični manifest in Utopični socializem
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Komunistični manifest in Vzgoja
Založba Sanje
Logotip Založbe Sanje. Oblikovanje: Radovan Jenko. Založba Sanje je slovenska založba, ustanovljena leta 1997 v Ljubljani.
Poglej Komunistični manifest in Založba Sanje