Kazalo
17 odnosi: Buržoazija, Država in revolucija, Javna šola, Kapital, Kapitalizem, Komunizem, Marksizem, Mezdno delo, Oportunizem (marksizem), Parlament, Politika, Poslanec, Presežna vrednost, Proletariat, Revolucija, Socialna država, Zdravstveno varstvo.
- Konservatizem
- Liberalizem
- Marksistična teorija
- Marksizem
- Reforma
- Socializem
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Reformizem in Buržoazija
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Poglej Reformizem in Država in revolucija
Javna šola
Termin javna šola lahko ima različen pomene glede na državo oz.
Poglej Reformizem in Javna šola
Kapital
Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.
Poglej Reformizem in Kapital
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Reformizem in Kapitalizem
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Reformizem in Komunizem
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Reformizem in Marksizem
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Reformizem in Mezdno delo
Oportunizem (marksizem)
V marksizmu oportunizem pomeni opustitev dolgoročnih ciljev partije zavoljo iskanja bližnjic za izpolnitev kratkoročnih ciljev.
Poglej Reformizem in Oportunizem (marksizem)
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Reformizem in Parlament
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Reformizem in Politika
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Poglej Reformizem in Poslanec
Presežna vrednost
Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.
Poglej Reformizem in Presežna vrednost
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Reformizem in Proletariat
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Reformizem in Revolucija
Socialna država
Socialna država je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce.
Poglej Reformizem in Socialna država
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Poglej Reformizem in Zdravstveno varstvo