Kazalo
45 odnosi: Adam Smith, Aristokracija, Banka, Buržoazija, Daljni vzhod, Denar, Država, Družba, Družina, Fevdalizem, Filozofija, Friedrich Engels, Gospodarstvo, Historični materializem, Imperializem, Industrijska revolucija, John Maynard Keynes, Kapital, Karl Marx, Komunizem, Konkurenca, Kultura, Manufaktura, Marksizem, Max Weber, Mezdno delo, Monopol, Obrt, Oderuh, Orodje, Posojilo, Pravo, Presežna vrednost, Proletariat, Prvotna akumulacija kapitala, Razredni boj, Revolucija, Rudnik, Stroj, Suženjstvo, Surovina, Tlačanstvo, Trg, Trgovina, Zakon vrednosti.
- Bančništvo
- Finance
- Gospodarski liberalizem
- Posel
- Računovodstvo
- Socialna filozofija
- Zahodna kultura
Adam Smith
Adam Smith, FRS, FRSE, FRSA, škotski moralni filozof, akademik in politični ekonomist, * 16. junij 1723, Kirkcaldy, Škotska, † 17. julij 1790, Edinburg.
Poglej Kapitalizem in Adam Smith
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Kapitalizem in Aristokracija
Banka
Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.
Poglej Kapitalizem in Banka
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Kapitalizem in Buržoazija
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Kapitalizem in Daljni vzhod
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Kapitalizem in Denar
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Kapitalizem in Država
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Kapitalizem in Družba
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Kapitalizem in Družina
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Kapitalizem in Fevdalizem
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Kapitalizem in Filozofija
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Kapitalizem in Friedrich Engels
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Kapitalizem in Gospodarstvo
Historični materializem
Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.
Poglej Kapitalizem in Historični materializem
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Kapitalizem in Imperializem
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Kapitalizem in Industrijska revolucija
John Maynard Keynes
John Maynard Keynes, 1.
Poglej Kapitalizem in John Maynard Keynes
Kapital
Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.
Poglej Kapitalizem in Kapital
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Kapitalizem in Karl Marx
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Kapitalizem in Komunizem
Konkurenca
thumb Konkurenca pomeni tekmovanje med posamezniki, skupinami, narodi, živalimi, itd.
Poglej Kapitalizem in Konkurenca
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Kapitalizem in Kultura
Manufaktura
Manufaktura je oblika obrtne proizvodnje iz časa zgodnjega kapitalizma.
Poglej Kapitalizem in Manufaktura
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Kapitalizem in Marksizem
Max Weber
Maximilian »Max« Weber, nemški ekonomist in sociolog, * 21. april 1864, Erfurt, Nemčija, † 14. junij 1920, München, Nemčija.
Poglej Kapitalizem in Max Weber
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Kapitalizem in Mezdno delo
Monopol
Monopol je starogrški pojem in izraz.
Poglej Kapitalizem in Monopol
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Kapitalizem in Obrt
Oderuh
Oderuh je drama Josipa Stritarja, ki jo je napisal leta 1876.
Poglej Kapitalizem in Oderuh
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Poglej Kapitalizem in Orodje
Posojilo
Posojilo je vrsta dolga.
Poglej Kapitalizem in Posojilo
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Kapitalizem in Pravo
Presežna vrednost
Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.
Poglej Kapitalizem in Presežna vrednost
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Kapitalizem in Proletariat
Prvotna akumulacija kapitala
Pod pojem prvotna akumulacija spadajo metode akumulacije kapitala, ki ne izhajajo iz izkoriščanja mezdnega dela oziroma produkcije presežne vrednosti.
Poglej Kapitalizem in Prvotna akumulacija kapitala
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Kapitalizem in Razredni boj
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Kapitalizem in Revolucija
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Kapitalizem in Rudnik
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Kapitalizem in Stroj
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Kapitalizem in Suženjstvo
Surovina
Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.
Poglej Kapitalizem in Surovina
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Kapitalizem in Tlačanstvo
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Kapitalizem in Trg
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Kapitalizem in Trgovina
Zakon vrednosti
Zakon vrednosti je eden izmed pomembnejših elementov marksistične ekonomije; naslavlja vprašanje, kaj je izvor vrednosti blaga in kako se določi njeno velikost.
Poglej Kapitalizem in Zakon vrednosti