Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Opij ljudstva

Index Opij ljudstva

Karl Marx se je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo, kjer jo je opisal kot »opij ljudstva«. Opij ljudstva (ali opij množic) je izrek, uporabljen v zvezi z religijo, ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika Karla Marxa: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v vesolju in družbi.

Kazalo

  1. 6 odnosi: Družba, Karl Marx, Marksistično-leninistični ateizem, Marksizem in religija, Religija, Vesolje.

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Poglej Opij ljudstva in Družba

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Poglej Opij ljudstva in Karl Marx

Marksistično-leninistični ateizem

komunističnem manifestu. Marksistično-leninistični ateizem, znan tudi kot marksistično-leninistični znanstveni ateizem, je nereligiozen in antiklerikalni element komunistične ideologije marksizma-leninizma, uradne državne ideologije Sovjetske zveze.

Poglej Opij ljudstva in Marksistično-leninistični ateizem

Marksizem in religija

marksizma, sta religijo opisala "opij ljudstva". Nemški filozof iz 19.

Poglej Opij ljudstva in Marksizem in religija

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Opij ljudstva in Religija

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Opij ljudstva in Vesolje