Kazalo
25 odnosi: Anatolij Vasiljevič Lunačarski, Anti-Dühring, Ateizem, Friedrich Engels, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Gulag, Josif Stalin, Karl Marx, Komunistični manifest, Komunizem, Krščanstvo, Ludwig Feuerbach, Marksizem in religija, Marksizem-leninizem, NKVD, Oktobrska revolucija, Operacija Barbarossa, Opij ljudstva, Preganjanje kristjanov v Severni Koreji, Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi, Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku, Ruski imperij, Socializem, Sovjetska zveza, Vladimir Lenin.
Anatolij Vasiljevič Lunačarski
Anatolij Vasiljevič Lunačarski, ruski filozof, politik, pisatelj, prevajalec, kritik in umetnostni zgodovinar, * 23. november, 1875, Poltava, Ruski imperij, † 26. december 1933, Menton, Francija.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Anatolij Vasiljevič Lunačarski
Anti-Dühring
Anti-Dühring oziroma Gospoda Evgena Dühringa prevrat znanosti je literarno delo Friedricha Engelsa.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Anti-Dühring
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Ateizem
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Friedrich Engels
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Gulag
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Josif Stalin
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Karl Marx
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Komunistični manifest
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Komunizem
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Krščanstvo
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Ludwig Feuerbach
Marksizem in religija
marksizma, sta religijo opisala "opij ljudstva". Nemški filozof iz 19.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Marksizem in religija
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Marksizem-leninizem
NKVD
Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in NKVD
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Oktobrska revolucija
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Operacija Barbarossa
Opij ljudstva
Karl Marx se je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo, kjer jo je opisal kot »opij ljudstva«. Opij ljudstva (ali opij množic) je izrek, uporabljen v zvezi z religijo, ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika Karla Marxa: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v vesolju in družbi.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Opij ljudstva
Preganjanje kristjanov v Severni Koreji
Preganjanje kristjanov v Severni Koreji se dogajala stalno in sistematično.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Preganjanje kristjanov v Severni Koreji
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Ruski imperij
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Socializem
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Sovjetska zveza
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Marksistično-leninistični ateizem in Vladimir Lenin