Kazalo
50 odnosi: Anatomija, Antika, Antropolog, Antropologija, Antropomorfizem, Švica, Bavarska, Berlin, Božanstvo, Božidar Kante, Bog, Docent, Estetika, Filozofija, Fiziologija, Frane Jerman, Frankfurtski parlament, Friedrich Engels, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Hebrejščina, Heidelberg, Idealizem, Karl Marx, Komunizem, Krščanstvo, Ksenofan, Landshut, Logika, Materializem, Metafizika, Mineralogija, Nürnberg, Nemci, Pariz, Porcelan, Pravnik, Protestantizem, Prusija, Religija, Religioznost, Revolucije leta 1848, Slovenska matica, Sveto pismo, Teologija, Univerza v Heidelbergu, Verska resnica, 13. september, 1804, 1872, 28. julij.
- Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
- Nemški antropologi
- Nemški ateisti
- Nemški humanisti
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Ludwig Feuerbach in Anatomija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Ludwig Feuerbach in Antika
Antropolog
Antropológ ali človekoslôvec je znanstvenik, ki se ukvarja z antropologijo.
Poglej Ludwig Feuerbach in Antropolog
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Ludwig Feuerbach in Antropologija
Antropomorfizem
vetra kot človeške glave, ki piha, v ilustraciji Ezopove basni, avtor Milo Winter Antropomorfizem je počlovečevanje oz.
Poglej Ludwig Feuerbach in Antropomorfizem
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ludwig Feuerbach in Švica
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Ludwig Feuerbach in Bavarska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Ludwig Feuerbach in Berlin
Božanstvo
Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.
Poglej Ludwig Feuerbach in Božanstvo
Božidar Kante
Božidar Kante, slovenski filozof, * 19. maj 1951, Preserje pri Komnu, Slovenija.
Poglej Ludwig Feuerbach in Božidar Kante
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Ludwig Feuerbach in Bog
Docent
Docènt oz.
Poglej Ludwig Feuerbach in Docent
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Ludwig Feuerbach in Estetika
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Ludwig Feuerbach in Filozofija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Ludwig Feuerbach in Fiziologija
Frane Jerman
Frane Jerman, slovenski filozof in logik, * 27. december 1933, Ljubljana, † 2002.
Poglej Ludwig Feuerbach in Frane Jerman
Frankfurtski parlament
Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.
Poglej Ludwig Feuerbach in Frankfurtski parlament
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Ludwig Feuerbach in Friedrich Engels
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Ludwig Feuerbach in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Ludwig Feuerbach in Hebrejščina
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ludwig Feuerbach in Heidelberg
Idealizem
Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.
Poglej Ludwig Feuerbach in Idealizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Ludwig Feuerbach in Karl Marx
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Ludwig Feuerbach in Komunizem
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ludwig Feuerbach in Krščanstvo
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Ludwig Feuerbach in Ksenofan
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Ludwig Feuerbach in Landshut
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Ludwig Feuerbach in Logika
Materializem
Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Poglej Ludwig Feuerbach in Materializem
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Ludwig Feuerbach in Metafizika
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Ludwig Feuerbach in Mineralogija
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Ludwig Feuerbach in Nürnberg
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Ludwig Feuerbach in Nemci
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ludwig Feuerbach in Pariz
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Poglej Ludwig Feuerbach in Porcelan
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Ludwig Feuerbach in Pravnik
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ludwig Feuerbach in Protestantizem
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Ludwig Feuerbach in Prusija
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Ludwig Feuerbach in Religija
Religioznost
Religióznost je sociološki pojem.
Poglej Ludwig Feuerbach in Religioznost
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Ludwig Feuerbach in Revolucije leta 1848
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Ludwig Feuerbach in Slovenska matica
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Ludwig Feuerbach in Sveto pismo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Ludwig Feuerbach in Teologija
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ludwig Feuerbach in Univerza v Heidelbergu
Verska resnica
Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).
Poglej Ludwig Feuerbach in Verska resnica
13. september
13.
Poglej Ludwig Feuerbach in 13. september
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludwig Feuerbach in 1804
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludwig Feuerbach in 1872
28. julij
28.
Poglej Ludwig Feuerbach in 28. julij