Kazalo
40 odnosi: Astronomija, Atena, Šanghajska lestvica, Štipendija, Baden-Württemberg, Biologija, Cerkev Svetega Duha, Heidelberg, Družboslovje, Ekonomija, Fakulteta, Filologija, Filozofija, Fizika, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Gustav Robert Kirchhoff, Heidelberg, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Humanizem, Informatika, Kalvinizem, Karlova univerza v Pragi, Kemija, Knjižnica Palatina, Heidelberg, Kulturologija, Mainz, Mannheim, Martin Luter, Matematika, Medicina, Naravoslovje, Nemčija, Papež Urban VI., Pravo, Robert Wilhelm Bunsen, Seznam univerz v Nemčiji, Skupina Coimbra, Sveto rimsko cesarstvo, Teologija, Univerza na Dunaju, Vede o Zemlji.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Astronomija
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Univerza v Heidelbergu in Atena
Šanghajska lestvica
Šanghajska lestvica (uradno angleško Academic Ranking of World Universities, kratica ARWU) je lestvica svetovnih univerz po akademskih merilih, ki jo je od leta 2003 vsako leto po posebni formuli računala Univerza Jiao Tong Šanghaj, leta 2009 pa je izdelavo prevzela neodvisna organizacija Shanghai Ranking Consultancy.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Šanghajska lestvica
Štipendija
Štipendija, (latinsko stipendium), prvotno plača oziroma mezda najemniškega vojaka.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Štipendija
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Baden-Württemberg
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Biologija
Cerkev Svetega Duha, Heidelberg
Pogled na cerkev z gradu Cerkev Svetega Duha, fotografirana ponoči z dvorišča palače Ladja z apsido Cerkev Svetega Duha je največja in najpomembnejša cerkev v Heidelbergu, v Nemčiji.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Cerkev Svetega Duha, Heidelberg
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Družboslovje
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Ekonomija
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Fakulteta
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Fizika
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Gustav Robert Kirchhoff
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Heidelberg
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Humanizem
Informatika
Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Informatika
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Kalvinizem
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Karlova univerza v Pragi
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Kemija
Knjižnica Palatina, Heidelberg
Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).
Poglej Univerza v Heidelbergu in Knjižnica Palatina, Heidelberg
Kulturologija
Kulturologija je interdisciplinarna veda o kulturi.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Kulturologija
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Mainz
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Mannheim
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Martin Luter
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Medicina
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Naravoslovje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Nemčija
Papež Urban VI.
Urban VI., rojen kot Bartolomeo Prignano je bil katoliški papež; * 1318 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 15. oktober 1389, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Univerza v Heidelbergu in Papež Urban VI.
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Pravo
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Robert Wilhelm Bunsen
Seznam univerz v Nemčiji
Seznam univerz v Nemčiji.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Seznam univerz v Nemčiji
Skupina Coimbra
Skupina Coimbra je združenje 39 evropskih univerz s sedežem v Bruslju, ki je bilo ustanovljeno leta 1985.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Skupina Coimbra
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Sveto rimsko cesarstvo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Teologija
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Univerza na Dunaju
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Univerza v Heidelbergu in Vede o Zemlji
Prav tako znan kot Fakulteta za biološke vede v Heidelbergu, Fakulteta za ekonomijo in družbene vede v Heidelbergu, Fakulteta za fiziko in astronomijo v Heidelbergu, Fakulteta za kemijo in zemeljske vede v Heidelbergu, Fakulteta za matematiko in informatiko v Heidelbergu, Fakulteta za vedenjske in empirične kulturološke vede v Heidelbergu, Filozofska fakulteta v Heidelbergu, Medicinska fakulteta v Heidelbergu, Medicinska fakulteta v Mannheimu, Novofilološka fakulteta v Heidelbergu, Pravna fakulteta v Heidelbergu, Teološka fakulteta v Heidelbergu.