Kazalo
17 odnosi: Antropologija, Ekonomija, Filozofija, Humanistika, Interdisciplinarnost, Kultura, Literarna veda, Literarna zgodovina, Muzikologija, Občilo, Pravo, Psihologija, Sociologija, Teologija, Umetnostna zgodovina, Veda, Vizualna kultura.
- Znanost in tehnika v Rusiji
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Kulturologija in Antropologija
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Kulturologija in Ekonomija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Kulturologija in Filozofija
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Kulturologija in Humanistika
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Kulturologija in Interdisciplinarnost
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Kulturologija in Kultura
Literarna veda
Literarna veda ali literarna znanost (tj. kadar uporablja predvsem empirično-eksaktne pristope) je raziskovalno področje povezano s filologijo, ki zajema literarno zgodovino, literarno teorijo in literarno interpretacijo.
Poglej Kulturologija in Literarna veda
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Kulturologija in Literarna zgodovina
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Kulturologija in Muzikologija
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Poglej Kulturologija in Občilo
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Kulturologija in Pravo
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Kulturologija in Psihologija
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Kulturologija in Sociologija
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Kulturologija in Teologija
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Kulturologija in Umetnostna zgodovina
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Kulturologija in Veda
Vizualna kultura
Vizualna kultura je veja kulturologije, ki se ukvarja s kulturnimi aspekti (modernih) podob.
Poglej Kulturologija in Vizualna kultura
Glej tudi
Znanost in tehnika v Rusiji
Prav tako znan kot Kulturne vede, Kulturolog, Kulturologinja.