Kazalo
113 odnosi: Abraham, Abrahamska religija, Analiza, Angleščina, Anglija, Antična Grčija, Antika, Antropologija, Arheologija, Arhitektura, Aritmetika, Astronomija, Češka, Barva, Besedilopisec, Biologija, Budizem, Daoizem, Demografija, Digitalna humanistika, Družbena kritika, Družboslovje, Ekonomija, Estetika, Etika, Etnografija, Etnologija, Fakulteta za humanistične študije v Kopru, Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici, Film, Filologija, Filozofija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Mariboru, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Geometrija, Glasba, Glasbenik, Glavačeva skupina, Gledališče, Glina, Hans-Georg Gadamer, Hinduizem, Humanizem, Igralec (umetnik), Indija, Informatika, Interdisciplinarnost, Islam, Jezikoslovje, ... Razširi indeks (63 več) »
- Družba
- Človek
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Poglej Humanistika in Abraham
Abrahamska religija
Ábrahamska relígija (tudi puščavski monoteizem) je religija, ki izhaja iz semitske tradicije Abrahama, velikega patriarha, opisanega v Svetem pismu.
Poglej Humanistika in Abrahamska religija
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Humanistika in Analiza
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Humanistika in Angleščina
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Humanistika in Anglija
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Humanistika in Antična Grčija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Humanistika in Antika
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Humanistika in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Humanistika in Arheologija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Humanistika in Arhitektura
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Humanistika in Aritmetika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Humanistika in Astronomija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Humanistika in Češka
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Humanistika in Barva
Besedilopisec
Besedilopísec ali tekstopísec (ženska oblika: besedilopíska/tekstopíska) je oseba, ki piše besedila za skladbe.
Poglej Humanistika in Besedilopisec
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Humanistika in Biologija
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Humanistika in Budizem
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Humanistika in Daoizem
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Poglej Humanistika in Demografija
Digitalna humanistika
Digitalna humanistika se je pojavila v obdobju med 1990 in 2000 najprej pod imenom humanistično računalništvo oz.
Poglej Humanistika in Digitalna humanistika
Družbena kritika
Družbena kritika je pojem s področij socialne filozofije, politične ekonomije, sociologije, socialne psihologije, psihoanalize, literature in družbenih ved.
Poglej Humanistika in Družbena kritika
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Humanistika in Družboslovje
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Humanistika in Ekonomija
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Humanistika in Estetika
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Humanistika in Etika
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Humanistika in Etnografija
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Humanistika in Etnologija
Fakulteta za humanistične študije v Kopru
UP FHŠ in Titov trg Koper UP Fakulteta za humanistične študije. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (kratica UP FHŠ), s sedežem v Kopru, je fakulteta, ki je članica Univerze na Primorskem.
Poglej Humanistika in Fakulteta za humanistične študije v Kopru
Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici
Fakulteta za humanistiko (kratica FH), s sedežem v Novi Gorici, je članica Univerze v Novi Gorici.
Poglej Humanistika in Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Humanistika in Film
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Humanistika in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Humanistika in Filozofija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Humanistika in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Mariboru
Filozofska fakulteta v Mariboru (kratica FF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.
Poglej Humanistika in Filozofska fakulteta v Mariboru
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Poglej Humanistika in Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Humanistika in Geometrija
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Humanistika in Glasba
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Humanistika in Glasbenik
Glavačeva skupina
Slovensko narodno gibanje (bolj znano kot Glavačeva skupina, Glavačeva frakcija ali Glavačevci) je bila militantna radikalna klerikalna politična skupina znotraj slovenskih protirevolucionarnih sil med drugo svetovno vojno.
Poglej Humanistika in Glavačeva skupina
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Humanistika in Gledališče
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Humanistika in Glina
Hans-Georg Gadamer
Hans Georg Gadamer, nemški filozof, * 11. februar 1900, Marburg, Nemčija, † 13. marec 2002, Heidelberg.
Poglej Humanistika in Hans-Georg Gadamer
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Humanistika in Hinduizem
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Humanistika in Humanizem
Igralec (umetnik)
Igralec je umetnik, ki deluje v okviru gledališča (gledališki igralec), filma (filmski igralec) in televizije (televizijski igralec).
Poglej Humanistika in Igralec (umetnik)
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Humanistika in Indija
Informatika
Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.
Poglej Humanistika in Informatika
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Humanistika in Interdisciplinarnost
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Humanistika in Islam
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Humanistika in Jezikoslovje
Jezuitski kolegij v Ljubljani
Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.
Poglej Humanistika in Jezuitski kolegij v Ljubljani
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Humanistika in Kitajska
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Humanistika in Književnost
Knjižna kultura
Knjižna kultura je ena izmed faz v razvoju množičnih medijev.
Poglej Humanistika in Knjižna kultura
Komik
Kómik (žensko kómičarka) ali komedijánt je oseba, ki poskuša zabavati občinstvo tako, da ga spravlja v smeh.
Poglej Humanistika in Komik
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Humanistika in Konfucijanstvo
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Humanistika in Koran
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Humanistika in Kovina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Humanistika in Krščanstvo
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Humanistika in Kultura
Kulturologija
Kulturologija je interdisciplinarna veda o kulturi.
Poglej Humanistika in Kulturologija
Likovna umetnost
Likovna umetnost.
Poglej Humanistika in Likovna umetnost
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Humanistika in Logika
Ludwig Wittgenstein
Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Humanistika in Ludwig Wittgenstein
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Humanistika in Medicina
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Poglej Humanistika in Monoteizem
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Humanistika in Muzikologija
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Humanistika in Naravoslovje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Humanistika in Nemčija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Humanistika in Neolitik
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Humanistika in Novinarstvo
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Humanistika in Opera
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Humanistika in Pedagogika
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Humanistika in Perzija
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Humanistika in Pevec
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Poglej Humanistika in Ples
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Humanistika in Politične znanosti
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Humanistika in Poljska
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Humanistika in Pravo
Prerok
Prerok je v religiji oseba, ki ji stik z nadnaravnim oz.
Poglej Humanistika in Prerok
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Humanistika in Psihologija
Refleksija (računalništvo)
V računalništvu je refleksija zmožnost računalniškega programa, da v teku programa preverja in pridobi podatke o svoji lastni strukturi ter po možnosti spremeni svojo lastno strukturo in vedenje.
Poglej Humanistika in Refleksija (računalništvo)
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Humanistika in Renesansa
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Humanistika in Retorika
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Humanistika in Rusija
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Poglej Humanistika in Sedem svobodnih umetnosti
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Humanistika in Slovenija
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Humanistika in Slovnica
Socialno delo
Sociálno délo je v praksi utemeljen poklic in akademska disciplina, ki se ukvarja s široko paleto ljudi, z otroki, mladimi, starimi, brezdomci, nezaposlenimi, reveži in drugimi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske.
Poglej Humanistika in Socialno delo
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Humanistika in Sociologija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Humanistika in Srednji vek
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Humanistika in Stara zaveza
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Humanistika in Starorimska civilizacija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Humanistika in Sveto pismo
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Humanistika in Tehnika
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Humanistika in Teologija
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Humanistika in Umetna inteligenca
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Humanistika in Umetnost
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Humanistika in Umetnostna zgodovina
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Poglej Humanistika in Univerza Columbia
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Poglej Humanistika in Univerza v Chicagu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Humanistika in Univerza v Ljubljani
Univerza v Novi Gorici
Univerza v Novi Gorici je zasebna univerza s sedežem v Novi Gorici.
Poglej Humanistika in Univerza v Novi Gorici
Upodabljajoče umetnosti in oblikovanje
Upodabljajoče umetnosti in oblikovanje.
Poglej Humanistika in Upodabljajoče umetnosti in oblikovanje
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Humanistika in Vzhod
Wilhelm Dilthey
Wilhelm Dilthey, nemški zgodovinar, sociolog, literarni teoretik in filozof, * 19. november 1833, Biebrich, Nemčija, † 1. oktober 1911, Seis am Schlern.
Poglej Humanistika in Wilhelm Dilthey
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Humanistika in Zahod
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Humanistika in Zaratustrstvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Humanistika in Združene države Amerike
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Humanistika in Zgodovina
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Humanistika in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Humanistika in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Humanistika in 20. stoletje
Glej tudi
Družba
Človek
Prav tako znan kot Humanistične vede, Religiolog.