Kazalo
64 odnosi: Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana, Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana, Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana, Dijak, Država, Družba Jezusova, Dunaj, Evropa, Filozofija, Fizika, Gimnazija, Gospodarstvo, Gradec, Grščina, Humanistika, Humanizem, Janez Vajkard Valvasor, Kateheza, Kolegij, Kranjska, Latinščina, Licej, Ljubljana, Marija Terezija, Mark Tulij Cicero, Monarhija, Moralna teologija, Naravoslovje, Nemščina, Osnovna šola, Papeška bula, Papež Klemen XIV., Plemstvo, Poetika, Premoženje, Retorika, Seznam rektorjev Jezuitskega kolegija v Ljubljani, Skladnja, Slovenščina, Slovenija, Slovnica, Srednja šola, Teologija, Tiskarna, Univerza, Univerza v Ljubljani, Ustanova, Vzgoja, 1 E1 m, 1597, ... Razširi indeks (14 več) »
Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Župnijska cerkev sv.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Cerkev sv.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana
Cerkev sv.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana
Dijak
Diják je navadno mlajša oseba, ki se šola v srednji šoli ali gimnaziji.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Dijak
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Država
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Družba Jezusova
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Evropa
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Fizika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Gimnazija
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Gospodarstvo
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Gradec
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Grščina
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Humanistika
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Humanizem
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Janez Vajkard Valvasor
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Kateheza
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Kolegij
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Kranjska
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Latinščina
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Ljubljana
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Marija Terezija
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Mark Tulij Cicero
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Monarhija
Moralna teologija
Moralna teologija ali teološka etika je sistematično razmišljanje o človekovem delovanju in smislu njegovega življenja na podlagi razuma, osvetljenega z lučjo vere.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Moralna teologija
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Naravoslovje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Nemščina
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Osnovna šola
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Papeška bula
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Papež Klemen XIV.
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Plemstvo
Poetika
Poetika je lahko.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Poetika
Premoženje
Premoženje je izraz za denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Premoženje
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Retorika
Seznam rektorjev Jezuitskega kolegija v Ljubljani
Seznam rektorjev Jezuitskega kolegija v Ljubljani.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Seznam rektorjev Jezuitskega kolegija v Ljubljani
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Skladnja
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Slovenščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Slovenija
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Slovnica
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Srednja šola
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Teologija
Tiskarna
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Tiskarna
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Univerza
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Univerza v Ljubljani
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Ustanova
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in Vzgoja
1 E1 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 metrov do 100 metrov.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1 E1 m
1597
1597 (MDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1597
1598
1598 (MDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1598
1599
1599 (MDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1599
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1600
1604
1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1604
1605
1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1605
1615
1615 (MDCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1615
1616
1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1616
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 17. stoletje
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1762
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1764
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 1773
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 18. stoletje
21. julij
21.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 21. julij
5. maj
5.
Poglej Jezuitski kolegij v Ljubljani in 5. maj