Kazalo
68 odnosi: Akademija za glasbo v Ljubljani, Akustika, Antična Grčija, Arhivistika, Aritmetika, Astronomija, Benediktinci, Bibliografija, Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Biografija, Boetij, Determinizem, Diplomatika, Dragotin Cvetko, Država (Platon), Druga svetovna vojna, Ernst Florens Friedrich Chladni, Estetika, Etnomuzikologija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fiziologija, Geometrija, Glasba, Glasbena estetika, Glasbena kompozicija, Glasbilo, Guido Adler, Harmonija, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Jean-Philippe Rameau, Jezikoslovje, Johann Sebastian Bach, Kontrapunkt, Kronologija, Leonhard Euler, Literarna zgodovina, Ljubljanski glasbeni konservatorij, Logika, Marin Mersenne, Matematika, Matjaž Barbo, Melodija, Metrika (književnost), Mitologija, Muzikolog, Notni zapis, Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Paleografija, Pariz, Pitagorejci, ... Razširi indeks (18 več) »
- Glasbeni poklici
- Zgodovina glasbe
Akademija za glasbo v Ljubljani
Akademija za glasbo v palači Kazina Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji.
Poglej Muzikologija in Akademija za glasbo v Ljubljani
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Muzikologija in Akustika
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Muzikologija in Antična Grčija
Arhivistika
Arhivistika je pomožna zgodovinska veda, ki deluje na področju varovanja arhivskega gradiva.
Poglej Muzikologija in Arhivistika
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Muzikologija in Aritmetika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Muzikologija in Astronomija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Muzikologija in Benediktinci
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Muzikologija in Bibliografija
Bibliotekarstvo in informacijska znanost
Bibliotekarstvo in informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki združuje znanstvene panoge, katerih skupni predmet obravnave je pisana in tiskana knjiga ter vprašanja bibliotekarske teorije in prakse.
Poglej Muzikologija in Bibliotekarstvo in informacijska znanost
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Muzikologija in Biografija
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Muzikologija in Boetij
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Poglej Muzikologija in Determinizem
Diplomatika
Diplomátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje listine.
Poglej Muzikologija in Diplomatika
Dragotin Cvetko
Dragotin Cvetko, slovenski muzikolog in skladatelj, * 19. september 1911, Vučja vas pri Ljutomeru, † 2. september 1993, Ljubljana.
Poglej Muzikologija in Dragotin Cvetko
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Muzikologija in Država (Platon)
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Muzikologija in Druga svetovna vojna
Ernst Florens Friedrich Chladni
Ernst Florens Friedrich Chladni, nemški fizik, astronom in glasbenik, * 30. november 1756, Wittenberg, Nemčija, † 3. april 1827, Breslau (sedaj Wrocław, Poljska).
Poglej Muzikologija in Ernst Florens Friedrich Chladni
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Muzikologija in Estetika
Etnomuzikologija
Etnomuzikologija je znanstveni študij glasbe v kontekstu kulture.
Poglej Muzikologija in Etnomuzikologija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Muzikologija in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Muzikologija in Fiziologija
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Muzikologija in Geometrija
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Muzikologija in Glasba
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Muzikologija in Glasbena estetika
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Muzikologija in Glasbena kompozicija
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Muzikologija in Glasbilo
Guido Adler
Guido Adler, avstrijski muzikolog, * 1. november 1855, Eibenschütz (danes Ivančice), Moravska, † 15. februar 1941, Dunaj.
Poglej Muzikologija in Guido Adler
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Muzikologija in Harmonija
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Muzikologija in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Jean-Philippe Rameau
Jean-Philippe Rameau, francoski skladatelj, * 25. september 1683, Dijon, Francija, † 12. september 1764, Pariz.
Poglej Muzikologija in Jean-Philippe Rameau
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Muzikologija in Jezikoslovje
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Muzikologija in Johann Sebastian Bach
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Muzikologija in Kontrapunkt
Kronologija
Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.
Poglej Muzikologija in Kronologija
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Muzikologija in Leonhard Euler
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Muzikologija in Literarna zgodovina
Ljubljanski glasbeni konservatorij
Ljubljanski glasbeni konservatorij je nastal leta 1919 po dolgoletnih prizadevanjih društva Glasbene matice, ki je tedaj štelo preko 1100 članov.
Poglej Muzikologija in Ljubljanski glasbeni konservatorij
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Muzikologija in Logika
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Muzikologija in Marin Mersenne
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Muzikologija in Matematika
Matjaž Barbo
Matjaž Barbo, slovenski muzikolog, * 1. maj 1965, Ljubljana.
Poglej Muzikologija in Matjaž Barbo
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Muzikologija in Melodija
Metrika (književnost)
Metrika (iz grškega metron.
Poglej Muzikologija in Metrika (književnost)
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Muzikologija in Mitologija
Muzikolog
Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.
Poglej Muzikologija in Muzikolog
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Muzikologija in Notni zapis
Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za muzikologijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poglej Muzikologija in Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Muzikologija in Paleografija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Muzikologija in Pariz
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Muzikologija in Pitagorejci
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Muzikologija in Platon
Poetika (književnost)
Poetika preučuje oblike in vrste literature; je nauk o razvoju vseh besednih proizvodov: književnosti (kar je bilo natisnjeno), pismenstva (rokopisi) in slovstva (ustno izročilo), kar se običajno združuje pod nazivom »literatura«.
Poglej Muzikologija in Poetika (književnost)
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej Muzikologija in Praksa
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Muzikologija in Psihologija
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Muzikologija in Razsvetljenstvo
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Muzikologija in René Descartes
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Muzikologija in Ritem
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Poglej Muzikologija in Sedem svobodnih umetnosti
Seznam glasbenih zvrsti
Seznam glasbenih zvrsti Obstajajo samo štiri glasbene smeri: ljudska glasba, duhovna glasba, akademska glasba in popularna glasba.
Poglej Muzikologija in Seznam glasbenih zvrsti
Seznam slovenskih muzikologov
Seznam slovenskih muzikologov.
Poglej Muzikologija in Seznam slovenskih muzikologov
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Muzikologija in Slovnica
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Muzikologija in Točnost in natančnost
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Muzikologija in Umetnost
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Muzikologija in Univerza v Ljubljani
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Muzikologija in Veda
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Muzikologija in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Muzikologija in Znanost
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Muzikologija in Zvok
Glej tudi
Glasbeni poklici
Zgodovina glasbe
Prav tako znan kot Glasboslovje.