Kazalo
95 odnosi: Akustika, Alexander Gottlieb Baumgarten, Analogija, Antika, Antropologija, Aristotel, Arnold Schönberg, Arthur Honegger, Arthur Schopenhauer, Avguštin iz Hipona, Baročna glasba, Bojan Adamič, Dmitrij Šostakovič, Dodekafonija, Eduard Hanslick, Egipt, Ekspresionizem, Estetika, Etnologija, Filozofija, Frédéric Chopin, Friedrich Nietzsche, Generalbas, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Glasba, Glasbeni klasicizem, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Guido iz Arezza, Gustav Theodor Fechner, Herbert Spencer, Igor Stravinski, Immanuel Kant, Interval (glasba), Johann Sebastian Bach, John Cage, Kitajska, Konsonanca in disonanca, Kontrapunkt, Kritik, Leonhard Euler, Ludwig Tieck, Ludwig van Beethoven, Matematika, Melodija, Mezopotamija, Mitologija, Modernizem, Morala, Muzikologija, ... Razširi indeks (45 več) »
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Glasbena estetika in Akustika
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Poglej Glasbena estetika in Alexander Gottlieb Baumgarten
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Glasbena estetika in Analogija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Glasbena estetika in Antika
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Glasbena estetika in Antropologija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Glasbena estetika in Aristotel
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Poglej Glasbena estetika in Arnold Schönberg
Arthur Honegger
Arthur Honegger, švicarski skladatelj, * 10. marec 1892, Le Havre (Francija), † 27. november 1955, Pariz.
Poglej Glasbena estetika in Arthur Honegger
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Glasbena estetika in Arthur Schopenhauer
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Glasbena estetika in Avguštin iz Hipona
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Glasbena estetika in Baročna glasba
Bojan Adamič
Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer, * 9. avgust 1912, Ribnica, Slovenija, † 3. november 1995, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Glasbena estetika in Bojan Adamič
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Poglej Glasbena estetika in Dmitrij Šostakovič
Dodekafonija
Dodekafonija – označba za kompozicijski slog, zgrajen na dvanajsttonski (kromatični) lestvici.
Poglej Glasbena estetika in Dodekafonija
Eduard Hanslick
Eduard Hanslick, avstrijski muzikolog in glasbeni kritik, * 11. september 1825, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 6. avgust 1904, Baden, Avstro-Ogrska.
Poglej Glasbena estetika in Eduard Hanslick
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Glasbena estetika in Egipt
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Poglej Glasbena estetika in Ekspresionizem
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Glasbena estetika in Estetika
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Glasbena estetika in Etnologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Glasbena estetika in Filozofija
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17.
Poglej Glasbena estetika in Frédéric Chopin
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Glasbena estetika in Friedrich Nietzsche
Generalbas
Primer basovega zapisa (spodaj) in posledičnega akorda (zgoraj) Generalbas (tudi oštevilčeni bas; italijansko basso continuo) je vrsta glasbenega zapisa, pri katerem so nad ali pod basovsko linijo zapisana števila, ki označujejo akorde.
Poglej Glasbena estetika in Generalbas
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Glasbena estetika in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Glasbena estetika in Glasba
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Glasbena estetika in Glasbeni klasicizem
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Glasbena estetika in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Glasbena estetika in Grčija
Guido iz Arezza
Guido iz Arezza (tudi Guido Aretinus, Guido Areški, Guido Monaco), italijanski glasbenik, menih in pedagog, * okrog 992, † 17. maj? 1050) Obravnavan je kot izumitelj (sodobne) konvencionalne glasbene notacije, ki je nadomestila nevmatsko notacijo. Njegovo besedilo »Micrologus« je bila druga najbolj razširjena srednjeveška razprava o glasbi (za spisi Boecija).
Poglej Glasbena estetika in Guido iz Arezza
Gustav Theodor Fechner
Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.
Poglej Glasbena estetika in Gustav Theodor Fechner
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Glasbena estetika in Herbert Spencer
Igor Stravinski
Igor Fjodorovič Stravinski (rusko Игорь Фёдорович Стравинский), ruski skladatelj poljskega porekla, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1882, Oranienbaum (zdaj Lomonosov pri Sankt-Peterburgu), Rusija, † 6. april 1971, New York, ZDA.
Poglej Glasbena estetika in Igor Stravinski
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Glasbena estetika in Immanuel Kant
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Glasbena estetika in Interval (glasba)
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Glasbena estetika in Johann Sebastian Bach
John Cage
John Cage, ameriški skladatelj, filozof, glasbeni teoretik, pesnik, umetnik in grafik, * 5. septembra 1912, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike, † 12. avgust 1992, New York.
Poglej Glasbena estetika in John Cage
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Glasbena estetika in Kitajska
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Glasbena estetika in Konsonanca in disonanca
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Glasbena estetika in Kontrapunkt
Kritik
Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.
Poglej Glasbena estetika in Kritik
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Glasbena estetika in Leonhard Euler
Ludwig Tieck
Johann Ludwig Tieck, nemški pesnik, pisatelj, izdajatelj in prevajalec, * 31. maj 1773, Berlin, † 28. april 1853, Berlin.
Poglej Glasbena estetika in Ludwig Tieck
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Glasbena estetika in Ludwig van Beethoven
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Glasbena estetika in Matematika
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Glasbena estetika in Melodija
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Glasbena estetika in Mezopotamija
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Glasbena estetika in Mitologija
Modernizem
Modernizem je lahko.
Poglej Glasbena estetika in Modernizem
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Glasbena estetika in Morala
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Glasbena estetika in Muzikologija
Novalis
Novalis, pravo ime baron Georg Friedrich Philipp Freiherr von Hardenberg, nemški pesnik, filozof in rudarski inženir, * 2. maj 1772, dvorec Oberwiederstedt pri Mansfeldu, † 25. marec 1801 Weißenfels.
Poglej Glasbena estetika in Novalis
Objektivnost
Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...
Poglej Glasbena estetika in Objektivnost
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Glasbena estetika in Palestrina
Paul Dukas
Paul Dukas, francoski skladatelj, kritik in pedagog, * 1. oktober 1865, Pariz, † 17. maj 1935, Pariz.
Poglej Glasbena estetika in Paul Dukas
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Poglej Glasbena estetika in Paul Hindemith
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Glasbena estetika in Pitagora
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Glasbena estetika in Platon
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Glasbena estetika in Polifonija
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Glasbena estetika in Poskus
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Glasbena estetika in Psihologija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Glasbena estetika in René Descartes
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Glasbena estetika in Renesansa
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Glasbena estetika in Richard Wagner
Robert Schumann
Robert Schumann, nemški skladatelj in pianist, * 8. junij 1810, Zwickau, Nemčija, † 29. julij 1856, Endenich blizu Bonna, Nemčija.
Poglej Glasbena estetika in Robert Schumann
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Glasbena estetika in Romantična glasba
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Glasbena estetika in Romantika
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Glasbena estetika in Skladatelj
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Glasbena estetika in Sociologija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Glasbena estetika in Srednji vek
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Glasbena estetika in Stari vek
Subjektivnost
Subjektivnost pomeni vrednotiti glede na duhovno stanje, vedenje, doživljanje, čutenje,...
Poglej Glasbena estetika in Subjektivnost
Svetovna vojna
Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.
Poglej Glasbena estetika in Svetovna vojna
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Glasbena estetika in Teorija
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Glasbena estetika in Tomaž Akvinski
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Glasbena estetika in Ton
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Glasbena estetika in Umetnost
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Glasbena estetika in Veda
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Glasbena estetika in Vesolje
Vinko Globokar
Vinko Globokar, slovenski pozavnist, skladatelj in dirigent, * 7. julij, 1934, Anderny (Lorena), Francija.
Poglej Glasbena estetika in Vinko Globokar
Vokalna glasba
V vokalno glasbo (lat.vox-glas) uvrščamo vse oblike muziciranja, v katerem sodelujejo pevski glasovi.
Poglej Glasbena estetika in Vokalna glasba
Wilhelm Wundt
Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.
Poglej Glasbena estetika in Wilhelm Wundt
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Glasbena estetika in Znanost
1436
1436 (MCDXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Glasbena estetika in 1436
1488
1488 (MCDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Glasbena estetika in 1488
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbena estetika in 1511
1563
1563 (MDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbena estetika in 1563
1681
1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbena estetika in 1681
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbena estetika in 1750
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbena estetika in 1764
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Glasbena estetika in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Glasbena estetika in 19. stoletje
2. tisočletje
2.
Poglej Glasbena estetika in 2. tisočletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Glasbena estetika in 20. stoletje
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Glasbena estetika in 21. stoletje
6. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.
Poglej Glasbena estetika in 6. stoletje pr. n. št.