Kazalo
51 odnosi: Alkohol, Antonio Salieri, Avstrijsko cesarstvo, Bipolarna motnja, Bonn, Burgtheater, Dunaj, Fidelio, Filharmonična družba, Flamci, Friedrich Schiller, Glasba, Glasbeni klasicizem, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johann Sebastian Bach, Joseph Haydn, Kantata, Klavir, Klavirski koncert št. 4 (Beethoven), Komorna glasba, Kontrapunkt, Krst, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Liturgična glasba, Maša, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemci, Oda radosti, Opera, Organist, Orkester, Pianist, Simboli Evropske unije, Simfonija, Simfonija št. 4 (Beethoven), Simfonija št. 5 (Beethoven), Simfonija št. 7 (Beethoven), Simfonija št. 8 (Beethoven), Simfonija št. 9 (Beethoven), Skladatelj, Slušna prizadetost, Uvertura, Violina, Violinski koncert (Beethoven), Violončelo, 16. december, 17. december, 1770, 1827, ... Razširi indeks (1 več) »
- Klasični skladatelji v 18. stoletju
- Nemški operni skladatelji
- Nemški rimokatoličani
- Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
- Razsvetljenstvo
- Rojeni leta 1770
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Ludwig van Beethoven in Alkohol
Antonio Salieri
Antonio Salieri, italijanski skladatelj in dirigent, * 18. avgust 1750, Legnago, † 7. maj 1825, Dunaj.
Poglej Ludwig van Beethoven in Antonio Salieri
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ludwig van Beethoven in Avstrijsko cesarstvo
Bipolarna motnja
Bipolarna motnja razpoloženja ali manično-depresivna psihoza je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženski stanji – depresija in manija.
Poglej Ludwig van Beethoven in Bipolarna motnja
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Ludwig van Beethoven in Bonn
Burgtheater
Današnja stavba Burgtheatra Burgtheater je gledališče na Dunaju, ki ga je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija.
Poglej Ludwig van Beethoven in Burgtheater
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ludwig van Beethoven in Dunaj
Fidelio
Fidelio (op. 72) je opera v dveh dejanjih (treh slikah) Ludwiga van Beethovena in predstavlja edino njegovo opero.
Poglej Ludwig van Beethoven in Fidelio
Filharmonična družba
Stavba, v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba Filharmonična družba (nemško: Philharmonische Gesellschaft) je najstarejši glasbeni zavod nekdanje Avstrijske monarhije in naslednica Academie Philharmonicorum Labacensis.
Poglej Ludwig van Beethoven in Filharmonična družba
Flamci
Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.
Poglej Ludwig van Beethoven in Flamci
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej Ludwig van Beethoven in Friedrich Schiller
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Ludwig van Beethoven in Glasba
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Ludwig van Beethoven in Glasbeni klasicizem
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Ludwig van Beethoven in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Ludwig van Beethoven in Johann Sebastian Bach
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Ludwig van Beethoven in Joseph Haydn
Kantata
Kantata je vokalno-instrumentalna glasba, ki ima večinoma posvetno vsebino.
Poglej Ludwig van Beethoven in Kantata
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Ludwig van Beethoven in Klavir
Klavirski koncert št. 4 (Beethoven)
Ludwig van Beethoven: Klavirski koncert št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Klavirski koncert št. 4 (Beethoven)
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Poglej Ludwig van Beethoven in Komorna glasba
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Ludwig van Beethoven in Kontrapunkt
Krst
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.
Poglej Ludwig van Beethoven in Krst
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Ludwig van Beethoven in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Liturgična glasba
Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.
Poglej Ludwig van Beethoven in Liturgična glasba
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Ludwig van Beethoven in Maša
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ludwig van Beethoven in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ludwig van Beethoven in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Ludwig van Beethoven in Nemci
Oda radosti
Oda radosti (nemško Ode »An die Freude«) je leta 1785 napisal nemški pesnik Johann Christoph Friedrich Schiller.
Poglej Ludwig van Beethoven in Oda radosti
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Ludwig van Beethoven in Opera
Organist
Organíst ali órglavec je glasbenik, ki igra na orgle.
Poglej Ludwig van Beethoven in Organist
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Ludwig van Beethoven in Orkester
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Poglej Ludwig van Beethoven in Pianist
Simboli Evropske unije
Evropska zastava Simboli Evropske unije bodo določeni z Evropsko ustavo.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simboli Evropske unije
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija
Simfonija št. 4 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija št. 4 (Beethoven)
Simfonija št. 5 (Beethoven)
Uvod Beethovnove Pete simfonije: »Udarci usode« Ludwig van Beethoven: Simfonija št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija št. 5 (Beethoven)
Simfonija št. 7 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija št. 7 (Beethoven)
Simfonija št. 8 (Beethoven)
Ludwig van Beethoven: Simfonija št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija št. 8 (Beethoven)
Simfonija št. 9 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Ludwig van Beethoven in Simfonija št. 9 (Beethoven)
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Ludwig van Beethoven in Skladatelj
Slušna prizadetost
Slušna prizadetost, tudi okvara sluha, pomeni, da oseba ne more tako dobro slišati kot oseba brez težav s sluhom.
Poglej Ludwig van Beethoven in Slušna prizadetost
Uvertura
Uvertura je uvod v neko delo in je lahko tudi samostojna.
Poglej Ludwig van Beethoven in Uvertura
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Ludwig van Beethoven in Violina
Violinski koncert (Beethoven)
Koncert za violino in orkester v D duru, op. 61 (1806) Ludwiga van Beethovna je komponiran v treh stavkih.
Poglej Ludwig van Beethoven in Violinski koncert (Beethoven)
Violončelo
Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.
Poglej Ludwig van Beethoven in Violončelo
16. december
16.
Poglej Ludwig van Beethoven in 16. december
17. december
17.
Poglej Ludwig van Beethoven in 17. december
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludwig van Beethoven in 1770
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludwig van Beethoven in 1827
26. marec
26.
Poglej Ludwig van Beethoven in 26. marec
Glej tudi
Klasični skladatelji v 18. stoletju
Nemški operni skladatelji
Nemški rimokatoličani
Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
Razsvetljenstvo
Rojeni leta 1770
Prav tako znan kot Beethoven, L. v. Beethoven, Ludvig Beethoven, Ludvig van Beethoven, Ludwig Beethoven.