Kazalo
23 odnosi: Dunaj, Faust, Felix Mendelssohn Bartholdy, Godala, Johann Wolfgang von Goethe, Koncert (glasbena oblika), Leipzig, Ludwig van Beethoven, Melodija, Opus, Orkester, Partitura, Pastorala, Pavke, Pizzicato, Ritem, Rondo, Tonaliteta, Variacije (glasba), Violina, Virtuoz, 1806, 1844.
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Dunaj
Faust
Faust je glavna oseba istoimenske zgodbe.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Faust
Felix Mendelssohn Bartholdy
Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Felix Mendelssohn Bartholdy
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Godala
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Johann Wolfgang von Goethe
Koncert (glasbena oblika)
Je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Koncert (glasbena oblika)
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Leipzig
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Ludwig van Beethoven
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Melodija
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Opus
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Orkester
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Partitura
Pastorala
Pastorala je lahko.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Pastorala
Pavke
USAF med koncertom Pavke ali timpani so glasbilo iz družine tolkal, narejeno iz opne oz.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Pavke
Pizzicato
Pizzicato (okrajšano pizz.) je oznaka za način igranja na godalnih instrumentih.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Pizzicato
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Ritem
Rondo
Rondo (francosko: »pesem v krogu«) je instrumentalna glasbena oblika živahnega značaja, z značilno tematsko formo ABACABA, (ABACABADABACABA itd.) pri čemer je značilno ponavljanje osnovne tematike A.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Rondo
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Tonaliteta
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Variacije (glasba)
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Violina
Virtuoz
Virtuoz (latinsko: veščina, odlika) je glasbenik, ki je nadpovprečno spreten pri obvladovanju tehničnih veščin izvajanja na glasbeni instrument.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in Virtuoz
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in 1806
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Violinski koncert (Beethoven) in 1844