Kazalo
20 odnosi: Barok, Benetke, Generalbas, Glasbenik, Glasbeno-instrumentalna zasedba, Glasbilo, Godala, Klasicizem, Klavir, Koncert (glasbena oblika), Madrigal, Orkester, Pevec, Pevski zbor, Pihala, Polifonija, Simfonični orkester, Tolkala, Trobila, 1577.
- Glasbena notacija
- Glasbeni računalniški programi
- Tiskarstvo
- Zgodovina glasbe
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Partitura in Barok
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Partitura in Benetke
Generalbas
Primer basovega zapisa (spodaj) in posledičnega akorda (zgoraj) Generalbas (tudi oštevilčeni bas; italijansko basso continuo) je vrsta glasbenega zapisa, pri katerem so nad ali pod basovsko linijo zapisana števila, ki označujejo akorde.
Poglej Partitura in Generalbas
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Partitura in Glasbenik
Glasbeno-instrumentalna zasedba
Glasbeno-instrumentalna zasedba je podatek o številu glasbenikov, izvajalcev skladbe, hkrati pa tudi podatek o tem, katera glasbila ti izvajalci uporabljajo.
Poglej Partitura in Glasbeno-instrumentalna zasedba
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Partitura in Glasbilo
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Partitura in Godala
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Partitura in Klasicizem
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Partitura in Klavir
Koncert (glasbena oblika)
Je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester.
Poglej Partitura in Koncert (glasbena oblika)
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Partitura in Madrigal
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Partitura in Orkester
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Partitura in Pevec
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Partitura in Pevski zbor
Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.
Poglej Partitura in Pihala
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Partitura in Polifonija
Simfonični orkester
Zasedba simfoničnega orkestra Simfónični orkéster je veččlanska glasbeno-instrumentalna zasedba, v kateri sodelujejo glasbeniki, ki izvajajo glasbo na pihala, trobila, tolkala in godala.
Poglej Partitura in Simfonični orkester
Tolkala
Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.
Poglej Partitura in Tolkala
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Partitura in Trobila
1577
1577 (MDLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Partitura in 1577
Glej tudi
Glasbena notacija
Glasbeni računalniški programi
Tiskarstvo
Zgodovina glasbe
Prav tako znan kot Part.