Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pihala

Index Pihala

Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.

Kazalo

  1. 36 odnosi: Altovski saksofon, Angleški rog, Baritonski saksofon, Basovski saksofon, Didžeridu, Dude, Fagot, Flavta, Frekvenca, Glasba, Glasbenik, Glasbilo, Grki, Interval (glasba), Jazz, Klarinet, Kljunasta flavta, Koncert za fagot in orkester (Mozart), Kontrabasovski saksofon, Madžarska, Mala flavta, Nihanje, Oboa, Orkester, Simfonični orkester, Sopranino saksofon, Sopranski saksofon, Srbija, Strunska glasbila, Tenorski saksofon, Tlak, Ton, Trobila, Ustnik, Zrak, Zvok.

  2. Glasbila

Altovski saksofon

Altovski saksofon je saksofon, ki ga je iznašel Adolphe Sax, spada pa v družino pihal.

Poglej Pihala in Altovski saksofon

Angleški rog

Angleški rog Angleški rog je pihalo (aerofon), ki spada v družino oboj.

Poglej Pihala in Angleški rog

Baritonski saksofon

Baritonski saksofon je po razponu najnižji in največji od štirih glavnih inštrumentov v družini saksofonov.

Poglej Pihala in Baritonski saksofon

Basovski saksofon

right Basovski saksofon je največji in ima (poleg kontrabasovskega) najnižji ton v družini saksofonov.

Poglej Pihala in Basovski saksofon

Didžeridu

Avstralski didžeridu Didžeridu Didžeridu je aerofoni instrument avstralskih aboridžinov.

Poglej Pihala in Didžeridu

Dude

Godec na dude Dúde so glasbilo (pihalo) z vrečastim rezervoarjem za zrak (meh), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več piščalmi.

Poglej Pihala in Dude

Fagot

Pogled na fagot z dveh strani Tonsko območje Fagót je leseno pihalno glasbilo tipa oboe.

Poglej Pihala in Fagot

Flavta

Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.

Poglej Pihala in Flavta

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Pihala in Frekvenca

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Poglej Pihala in Glasba

Glasbenik

Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.

Poglej Pihala in Glasbenik

Glasbilo

Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.

Poglej Pihala in Glasbilo

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Pihala in Grki

Interval (glasba)

Interval je razdalja med dvema tonoma oz.

Poglej Pihala in Interval (glasba)

Jazz

Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.

Poglej Pihala in Jazz

Klarinet

Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.

Poglej Pihala in Klarinet

Kljunasta flavta

Kljunasta flavta ali blokflavta je glasbeni inštrument iz skupine pihal.

Poglej Pihala in Kljunasta flavta

Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za fagot in orkester, B dur, KV 191 Mozart je koncert za fagot in orkester KV 191 dokončal 4. junija 1774.

Poglej Pihala in Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Kontrabasovski saksofon

Kontrabasovski saksofon je v družini saksofonov največji, najtežji in ima najnižji ton v družini, poleg tega pa je še najredkeje viden v orkestrih; po navadi ga sploh ni.

Poglej Pihala in Kontrabasovski saksofon

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Pihala in Madžarska

Mala flavta

Pikolo Pikolo (piccolo – v it. »malo«, vendar je it. beseda »ottavino«) ali mala flavta je članica skupine pihal.

Poglej Pihala in Mala flavta

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Pihala in Nihanje

Oboa

Óboa je leseno pihalno glasbilo z dvojnim jezičkom (ustnikom).

Poglej Pihala in Oboa

Orkester

Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.

Poglej Pihala in Orkester

Simfonični orkester

Zasedba simfoničnega orkestra Simfónični orkéster je veččlanska glasbeno-instrumentalna zasedba, v kateri sodelujejo glasbeniki, ki izvajajo glasbo na pihala, trobila, tolkala in godala.

Poglej Pihala in Simfonični orkester

Sopranino saksofon

Sopranino saksofon je najkrajši in ima (poleg sopranskega saksofona) najvišji ton v družini saksofonov.

Poglej Pihala in Sopranino saksofon

Sopranski saksofon

Sopranski saksofon je po razponu najvišji od štirih glavnih inštrumentov v družini saksofonov.

Poglej Pihala in Sopranski saksofon

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Pihala in Srbija

Strunska glasbila

Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.

Poglej Pihala in Strunska glasbila

Tenorski saksofon

Tenorski saksofon je pihalo iz skupine saksofonov, ki se kot solo inštrument pretežno uporablja v izvajanju jazza.

Poglej Pihala in Tenorski saksofon

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Pihala in Tlak

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Pihala in Ton

Trobila

Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.

Poglej Pihala in Trobila

Ustnik

rog Ustnik je del pihalnega ali trobilnega instrumenta, ki je med igranjem v stiku z usti.

Poglej Pihala in Ustnik

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Pihala in Zrak

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Pihala in Zvok

Glej tudi

Glasbila

Prav tako znan kot Pihalo.