Kazalo
42 odnosi: Anglija, Antika, Bach, Baročna glasba, Demokracija, Evropa, Fevdalizem, Glasba, Gledališče, Godalni kvartet, Grki, Ideal, Italija, Jean-Jacques Rousseau, Joseph Haydn, Klasicizem, Kultura, London, Ludwig van Beethoven, Mitologija, Nemčija, Opera, Pariz, Pevec, Renesansa, Resna glasba, Rimska umetnost, Romantična glasba, Seznam klasicističnih skladateljev, Seznam skladateljev, Simfonija, Slovenščina, Sonatna oblika, Tonaliteta, Variacije (glasba), Wolfgang Amadeus Mozart, Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe, 1714, 1725, 1750, 18. stoletje, 1827.
- Klasicistična glasba
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Glasbeni klasicizem in Anglija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Glasbeni klasicizem in Antika
Bach
Bach je priimek več znanih oseb.
Poglej Glasbeni klasicizem in Bach
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Glasbeni klasicizem in Baročna glasba
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Glasbeni klasicizem in Demokracija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Glasbeni klasicizem in Evropa
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Glasbeni klasicizem in Fevdalizem
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Glasbeni klasicizem in Glasba
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Glasbeni klasicizem in Gledališče
Godalni kvartet
Godalni kvartet - od leve proti desni: violina 1, violina 2, viola, violončelo Godalni kvartet je glasbena zasedba, ki sestoji iz štirih godal - najpogosteje dve violini, viola in violončelo.
Poglej Glasbeni klasicizem in Godalni kvartet
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Glasbeni klasicizem in Grki
Ideal
Ideal (latinsko idealis - kateri obstaja samo v mislih) filozofski pojem, pomeni vzor splošne popolnosti, katera ustreza družbenim, moralnim, estetskim in religioznim normam.
Poglej Glasbeni klasicizem in Ideal
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Glasbeni klasicizem in Italija
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Glasbeni klasicizem in Jean-Jacques Rousseau
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Glasbeni klasicizem in Joseph Haydn
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Glasbeni klasicizem in Klasicizem
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Glasbeni klasicizem in Kultura
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Glasbeni klasicizem in London
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Glasbeni klasicizem in Ludwig van Beethoven
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Glasbeni klasicizem in Mitologija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Glasbeni klasicizem in Nemčija
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Glasbeni klasicizem in Opera
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Glasbeni klasicizem in Pariz
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Glasbeni klasicizem in Pevec
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Glasbeni klasicizem in Renesansa
Resna glasba
Résna glásba je klasična glasba, ki se ne ozira na vsebine.
Poglej Glasbeni klasicizem in Resna glasba
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Glasbeni klasicizem in Rimska umetnost
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Glasbeni klasicizem in Romantična glasba
Seznam klasicističnih skladateljev
Seznam klasicističnih skladateljev.
Poglej Glasbeni klasicizem in Seznam klasicističnih skladateljev
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Poglej Glasbeni klasicizem in Seznam skladateljev
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Glasbeni klasicizem in Simfonija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Glasbeni klasicizem in Slovenščina
Sonatna oblika
Sonatna oblika je glasbena oblika, ki se v komponistični praksi uporablja od zgodnjega klasicizma dalje.
Poglej Glasbeni klasicizem in Sonatna oblika
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Glasbeni klasicizem in Tonaliteta
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Glasbeni klasicizem in Variacije (glasba)
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Glasbeni klasicizem in Wolfgang Amadeus Mozart
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Poglej Glasbeni klasicizem in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbeni klasicizem in 1714
1725
1725 (MDCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbeni klasicizem in 1725
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbeni klasicizem in 1750
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Glasbeni klasicizem in 18. stoletje
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbeni klasicizem in 1827
Glej tudi
Klasicistična glasba
Prav tako znan kot Klasicistična glasba.