Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Wolfgang Amadeus Mozart

Index Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Kazalo

  1. 64 odnosi: Avstrija, Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart), Čarobna piščal, Bavarska, Britanska knjižnica, Don Juan (opera), Ekonomija, Fernando Sor, Figarova svatba, Frédéric Chopin, Glasbeni klasicizem, Glasbila s tipkami, Haag, Habsburžani, Iluminati, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johann Nepomuk Hummel, Joseph Haydn, Köchel-Verzeichnis, Klavir, Knez, Komorna glasba, Koncert (glasbena oblika), Koncert za fagot in orkester (Mozart), Koncerta za flavto in orkester (Mozart), Leopold Mozart, Loža, London, Lorenzo da Ponte, Ludwig van Beethoven, Ludwig von Köchel, Maša, Mannheim, Masonska žalna glasba, Max Reger, München, Mecen, Melanholija, Mihail Glinka, Mozarteum, Obred, Opera, Pariz, Peter Iljič Čajkovski, Pevski zbor, Praga, Prostozidarstvo, Razsvetljenstvo, Rekviem (Mozart), Simfonija, ... Razširi indeks (14 več) »

  2. Avstrijski operni skladatelji
  3. Avstrijski prostozidarji
  4. Avstrijski rimokatoličani
  5. Klasični skladatelji v 18. stoletju
  6. Nemški operni skladatelji
  7. Nemški pianisti
  8. Nemški rimokatoličani
  9. Rojeni leta 1756
  10. Umrli leta 1791

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Avstrija

Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncerti za rog in orkester Mozart je vse štiri koncerte za rog in orkester napisal za svojega prijatelja, hornista v salzburškem orkestru Ignaza Josepha Leutgeba (1745–1811).

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)

Čarobna piščal

Papageno Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bila zadnje delo ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Čarobna piščal

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Bavarska

Britanska knjižnica

Britanska knjižnica je javna knjižnica s sedežem v Londonu, narodna knjižnica Združenega kraljestva in največja knjižnica na svetu po številu enot gradiva.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Britanska knjižnica

Don Juan (opera)

Don Juan (tudi Don Giovanni) je opera v dveh dejanjih (desetih slikah) W. A. Mozarta.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Don Juan (opera)

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Ekonomija

Fernando Sor

Fernando Sor, španski skladatelj in kitarist, * (krstni datum) 14. februar 1778, Barcelona, † 10. julij 1839, Pariz.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Fernando Sor

Figarova svatba

Figarova svatba (ital. Le nozze di Figaro) je komična opera v štirih dejanjih Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Figarova svatba

Frédéric Chopin

Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Frédéric Chopin

Glasbeni klasicizem

Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Glasbeni klasicizem

Glasbila s tipkami

Glasbila s tipkami (tudi tipkala) so tista glasbila, ki imajo klaviaturo, po kateri glasbenik igra s pritiski prstov.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Glasbila s tipkami

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Haag

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Habsburžani

Iluminati

Iluminati so domnevna tajna združba, ki se ji v različnih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje ves svet visoke politike, celotnega bančništva, industrije zabave in množičnih občil.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Iluminati

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Johann Nepomuk Hummel

Johann Nepomuk Hummel, avstrijski skladatelj in pianist, * 14. november 1778, Preßburg (danes Bratislava), Avstro-Ogrska, † 17. oktober 1837, Weimar.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Johann Nepomuk Hummel

Joseph Haydn

Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Joseph Haydn

Köchel-Verzeichnis

Köchel - Verzeichnis je popolni kronološki katalog kompozicij Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zasnoval Ludwig von Köchel.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Köchel-Verzeichnis

Klavir

Klavír je glasbilo s tipkami.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Klavir

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Knez

Komorna glasba

Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Komorna glasba

Koncert (glasbena oblika)

Je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Koncert (glasbena oblika)

Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za fagot in orkester, B dur, KV 191 Mozart je koncert za fagot in orkester KV 191 dokončal 4. junija 1774.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Koncerta za flavto in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncerta za flavto in orkester.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Koncerta za flavto in orkester (Mozart)

Leopold Mozart

Johann Georg Leopold Mozart, avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in violinist, * 14. november 1719, Augsburg (Nemčija), † 28. maj 1787, Salzburg.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Leopold Mozart

Loža

Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Loža

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in London

Lorenzo da Ponte

Lorenzo da Ponte (s prvotnim imenom Emanuele Conegliano), italijanski libretist in pesnik, * 10. marec 1749, Benetke, † 17. avgust 1838, New York, ZDA.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Lorenzo da Ponte

Ludwig van Beethoven

Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven

Ludwig von Köchel

Ludwig Alois Ferdinand Ritter von Köchel, avstrijski pravnik, muzikolog, skladatelj, botanik, založnik in avtor Mozartovega kataloga del, * 14. januar 1800, Stein, † 3. junij 1877, Dunaj.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig von Köchel

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Maša

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Mannheim

Masonska žalna glasba

Wolfgang Amadeus Mozart: Masonska žalna glasba (nemško Maurerische Trauermusik), KV 477 (julij 1785) Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih obredih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko številsko simboliko, najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta opera Čarobna piščal in Masonska žalna glasba.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Masonska žalna glasba

Max Reger

Max Reger (polno ime Johann Baptist Joseph Maximilian Reger), nemški skladatelj, pianist in dirigent, * 19. marec 1873, Brand in der Oberpfalz, Bavarska, † 11. maj 1916, Leipzig.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Max Reger

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in München

Mecen

Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Mecen

Melanholija

Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Melanholija

Mihail Glinka

Mihail Ivanovič Glinka (rusko Михаил Иванович Глинка), ruski skladatelj, * 20.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Mihail Glinka

Mozarteum

Velika dvorana Mozarteuma Mozarteum je glasbena ustanova v Salzburgu.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Mozarteum

Obred

Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Obred

Opera

Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Opera

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Pariz

Peter Iljič Čajkovski

Čajkovski v mladosti, 1868 Čajkovski z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877 Moskva Peter Iljič Čajkovski, ruski skladatelj, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1840, Votkinsk, okraj Vjatke, (danes Udmurtija), Rusija, † 6. november (25. oktober) 1893, Sankt Peterburg.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Peter Iljič Čajkovski

Pevski zbor

Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Pevski zbor

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Praga

Prostozidarstvo

Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Prostozidarstvo

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Razsvetljenstvo

Rekviem (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Rekviem (Mozart)

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija

Simfonija št. 1 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija št. 1 (Mozart)

Simfonija št. 35 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija št. 35 (Mozart)

Simfonija št. 39 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija št. 39 (Mozart)

Simfonija št. 40 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija št. 40 (Mozart)

Simfonija št. 41 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Simfonija št. 41 (Mozart)

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Sveto rimsko cesarstvo

Variacije (glasba)

Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Variacije (glasba)

Viola

ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Viola

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Violina

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in Zürich

1764

1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in 1764

1771

1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in 1771

1784

1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in 1784

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Wolfgang Amadeus Mozart in 1862

Glej tudi

Avstrijski operni skladatelji

Avstrijski prostozidarji

Avstrijski rimokatoličani

Klasični skladatelji v 18. stoletju

Nemški operni skladatelji

Nemški pianisti

Nemški rimokatoličani

Rojeni leta 1756

Umrli leta 1791

Prav tako znan kot Mozart, W. A. Mozart.

, Simfonija št. 1 (Mozart), Simfonija št. 35 (Mozart), Simfonija št. 39 (Mozart), Simfonija št. 40 (Mozart), Simfonija št. 41 (Mozart), Sveto rimsko cesarstvo, Variacije (glasba), Viola, Violina, Zürich, 1764, 1771, 1784, 1862.