Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Simfonija št. 1 (Mozart)

Index Simfonija št. 1 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Bruselj, Chelsea F.C., Dvor, Evropa, Glasbeno izrazoslovje, Godala, Jurij III. Britanski, Kontrabas, KV, Leopold Mozart, London, Omedlevica, Pariz, Ritem, Rondo, Simfonija, Talent, Tempo, Trobila, Violončelo, Wolfgang Amadeus Mozart, 1764.

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Bruselj

Chelsea F.C.

Nogometni klub Chelsea je angleški nogometni klub iz jugozahodnega Londona.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Chelsea F.C.

Dvor

Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Dvor

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Evropa

Glasbeno izrazoslovje

Glasbeno izrazoslovje.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Glasbeno izrazoslovje

Godala

Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Godala

Jurij III. Britanski

Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Jurij III. Britanski

Kontrabas

Kontrabasi Polž in vijaki pri kontrabasu Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Kontrabas

KV

KV, Kv oz.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in KV

Leopold Mozart

Johann Georg Leopold Mozart, avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in violinist, * 14. november 1719, Augsburg (Nemčija), † 28. maj 1787, Salzburg.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Leopold Mozart

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in London

Omedlevica

Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Omedlevica

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Pariz

Ritem

Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Ritem

Rondo

Rondo (francosko: »pesem v krogu«) je instrumentalna glasbena oblika živahnega značaja, z značilno tematsko formo ABACABA, (ABACABADABACABA itd.) pri čemer je značilno ponavljanje osnovne tematike A.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Rondo

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Simfonija

Talent

Talènt je grška enota za maso in kasneje tudi denarna enota.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Talent

Tempo

Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Tempo

Trobila

Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Trobila

Violončelo

Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Violončelo

Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in Wolfgang Amadeus Mozart

1764

1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Simfonija št. 1 (Mozart) in 1764

Prav tako znan kot K. 16.