Köchel-Verzeichnis

Köchel - Verzeichnis je popolni kronološki katalog kompozicij Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zasnoval Ludwig von Köchel.

Kazalo

212 odnosi: Amsterdam, Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart), Čarobna piščal, Bologna, Bolzano, Divertimento v B (Mozart), Don Juan (opera), Dunaj, Georg Friedrich Händel, Haag, Italija, Koncert za fagot in orkester (Mozart), Koncerta za flavto in orkester (Mozart), Koncertna arija »Ch'io mi scordi di te« (Mozart), Kronologija, Leipzig, Linz, London, Ludwig von Köchel, Mannheim, Masonska žalna glasba, München, Milano, Oda za praznik svete Cecilije (Händel), Pariz, Pavia, Potsdam, Praga, Rekviem (Mozart), Rim, Salzburg, Simfonija št. 1 (Mozart), Simfonija št. 35 (Mozart), Simfonija št. 39 (Mozart), Simfonija št. 40 (Mozart), Simfonija št. 41 (Mozart), Tonaliteta, Verona, Wolfgang Amadeus Mozart, Zürich, 1. avgust, 1. maj, 1. september, 10. april, 10. avgust, 10. februar, 10. januar, 10. julij, 10. junij, 10. marec, ... Razširi indeks (162 več) » « Shrink indeks
Dela leta 1862

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Amsterdam

Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncerti za rog in orkester Mozart je vse štiri koncerte za rog in orkester napisal za svojega prijatelja, hornista v salzburškem orkestru Ignaza Josepha Leutgeba (1745–1811).

Poglej Köchel-Verzeichnis in Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)

Čarobna piščal

Papageno Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bila zadnje delo ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Čarobna piščal

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Bologna

Bolzano

Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Bolzano

Divertimento v B (Mozart)

Divertimento v B duru KV 137 je drugi od treh Mozartovih divertimentov za godalni orkester (ali godalni kvartet), ki so nastali v začetku leta 1772.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Divertimento v B (Mozart)

Don Juan (opera)

Don Juan (tudi Don Giovanni) je opera v dveh dejanjih (desetih slikah) W. A. Mozarta.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Don Juan (opera)

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Dunaj

Georg Friedrich Händel

alt.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Georg Friedrich Händel

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Haag

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Italija

Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za fagot in orkester, B dur, KV 191 Mozart je koncert za fagot in orkester KV 191 dokončal 4. junija 1774.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Koncerta za flavto in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncerta za flavto in orkester.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Koncerta za flavto in orkester (Mozart)

Koncertna arija »Ch'io mi scordi di te« (Mozart)

Koncertna arija (scena in rondo) »Ch'io mi scordi di te – non temer«, KV. 505 za sopran, klavir in orkester je Mozart napisal 27. decembra 1786 in jo posvetil pevki Nancy Storace (v svoj zvezek je zapisal »arija za gdč. Storace in zame«).

Poglej Köchel-Verzeichnis in Koncertna arija »Ch'io mi scordi di te« (Mozart)

Kronologija

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Kronologija

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Leipzig

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Linz

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Köchel-Verzeichnis in London

Ludwig von Köchel

Ludwig Alois Ferdinand Ritter von Köchel, avstrijski pravnik, muzikolog, skladatelj, botanik, založnik in avtor Mozartovega kataloga del, * 14. januar 1800, Stein, † 3. junij 1877, Dunaj.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Ludwig von Köchel

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Mannheim

Masonska žalna glasba

Wolfgang Amadeus Mozart: Masonska žalna glasba (nemško Maurerische Trauermusik), KV 477 (julij 1785) Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih obredih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko številsko simboliko, najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta opera Čarobna piščal in Masonska žalna glasba.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Masonska žalna glasba

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Köchel-Verzeichnis in München

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Milano

Oda za praznik svete Cecilije (Händel)

Oda za praznik svete Cecilije je glasbeno delo Georga Friedricha Händla, znana tudi v priredbi Wolfganga Amadeusa Mozarta, KV. 592.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Oda za praznik svete Cecilije (Händel)

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Pariz

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Pavia

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Potsdam

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Praga

Rekviem (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Rekviem (Mozart)

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Rim

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Köchel-Verzeichnis in Salzburg