Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

4. november

Index 4. november

4.

121 odnosi: Afrika, Antanta, Anton Alexander von Auersperg, Antwerpen, Avstro-Ogrska, Španija, Švedska, Bahajstvo, Belgija, Budimpešta, Dan, Edinost (časnik), Ekvator, Fašizem, Felix Mendelssohn Bartholdy, Francija, George Edward Moore, Gilles Deleuze, Gorica, Gregorijanski koledar, Grobnica, Gustav Strniša, Halil Sultan, Howard Carter, Hrvaška, Interpretacija sanj, Iranci, Italija, Jicak Rabin, Kreta, Leto, Maroko, Michael Crichton, Nature, Nemčija, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Premirje, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Rasmus Bartholin, Robert Mapplethorpe, Rusi, Sigmund Freud, Slovenija, Soška fronta, Sovjetska zveza, Talec, Tank, Teheran, ..., Thomas Klestil, Timuridsko cesarstvo, Tiskarna, Trst, Tutankamon, Veleposlaništvo, Vojska, Zakon, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. november, 1127, 1203, 1210, 1212, 1265, 1291, 1384, 1411, 1576, 1612, 1625, 1636, 1680, 1698, 1700, 1781, 1792, 18. oktober, 1806, 1809, 1841, 1843, 1847, 1850, 1869, 1871, 1873, 1876, 1887, 1890, 1899, 1908, 1909, 1911, 1915, 1916, 1918, 1921, 1922, 1925, 1926, 1928, 1932, 1939, 1940, 1942, 1946, 1956, 1958, 1961, 1967, 1970, 1979, 1982, 1989, 1995, 2003, 2004, 2008, 2009. Razširi indeks (71 več) »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: 4. november in Afrika · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Novo!!: 4. november in Antanta · Poglej več »

Anton Alexander von Auersperg

Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.

Novo!!: 4. november in Anton Alexander von Auersperg · Poglej več »

Antwerpen

Antwerpen (nizozemsko Antwerpen, francosko Anvers) je flamsko mesto v Belgiji in je glavno mesto province Antwerpen v regiji Flandrija.

Novo!!: 4. november in Antwerpen · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: 4. november in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: 4. november in Španija · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: 4. november in Švedska · Poglej več »

Bahajstvo

Bahájstvo (tudi bahaizem) je religija, ki jo je v devetnajstem stoletju osnoval iranski izgnanec Baha Ulah, privrženec Baba.

Novo!!: 4. november in Bahajstvo · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: 4. november in Belgija · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude ne desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj kot sredi 1980 let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je samostojna županija Glavno mesto, ki je z vseh strani obkrožena z županijo Pešta.

Novo!!: 4. november in Budimpešta · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 4. november in Dan · Poglej več »

Edinost (časnik)

Prva številka ''Edinosti'' 1876 Edinost je bilo v obdobju med 1876 in 1928 politično glasilo tržaških Slovencev.

Novo!!: 4. november in Edinost (časnik) · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: 4. november in Ekvator · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: 4. november in Fašizem · Poglej več »

Felix Mendelssohn Bartholdy

Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.

Novo!!: 4. november in Felix Mendelssohn Bartholdy · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: 4. november in Francija · Poglej več »

George Edward Moore

George Edward Moore, angleški filozof, * 4. november 1873, London, Anglija, ZK, † 24. oktober 1958, Cambridge, Anglija, ZK.

Novo!!: 4. november in George Edward Moore · Poglej več »

Gilles Deleuze

Gilles Deleuze, francoski postmoderni filozof, * 18. januar 1925, Pariz, Francija, † 4. november 1995.

Novo!!: 4. november in Gilles Deleuze · Poglej več »

Gorica

Gorica (italijansko Gorizia, nemško Görz, furlansko Gurize) je mesto s 40.000 prebivalci v Italiji ob meji s Slovenijo, оziroma z Novo Gorico.

Novo!!: 4. november in Gorica · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski ali Grickovski koledar, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: 4. november in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Grobnica

Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice. Največje grobnice so v Afriki. To so piramide, ki so jih dali postavili faraoni, vladarji starodavnega Egipta, za svoje grobnice. Znane so tudi grobnice faraonov v Dolini kraljev, npr. grobnica faraona Tutankamona.

Novo!!: 4. november in Grobnica · Poglej več »

Gustav Strniša

Gustav Strniša, slovenski pesnik in pisatelj, * 6. avgust 1887, Kranj, † 4. november 1970, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: 4. november in Gustav Strniša · Poglej več »

Halil Sultan

Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان‎‎) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.

Novo!!: 4. november in Halil Sultan · Poglej več »

Howard Carter

Howard Carter, angleški egiptolog in arheolog, * 9. maj 1874, Brompton, Kensington, London, Anglija, † 2. marec 1939, Kensington.

Novo!!: 4. november in Howard Carter · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: 4. november in Hrvaška · Poglej več »

Interpretacija sanj

Interpretacija sanj je knjiga Sigmunda Freuda.

Novo!!: 4. november in Interpretacija sanj · Poglej več »

Iranci

Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.

Novo!!: 4. november in Iranci · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: 4. november in Italija · Poglej več »

Jicak Rabin

Jicak Rabin, izraelski general in politik, * 1. marec 1922, Jeruzalem, † 4. november 1995, Tel Aviv, Izrael.

Novo!!: 4. november in Jicak Rabin · Poglej več »

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Novo!!: 4. november in Kreta · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: 4. november in Leto · Poglej več »

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.

Novo!!: 4. november in Maroko · Poglej več »

Michael Crichton

John Michael Crichton, ameriški zdravnik, pisec, filmski producent, filmski režiser in televizijski producent, * 23. oktober 1942, Chicago, Illinois, Združene države Amerike, † 4. november 2008, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: 4. november in Michael Crichton · Poglej več »

Nature

Naslovnica prve izdaje revije, 4. novembra 1869 Nature je znanstvena revija v angleškem jeziku, ki izhaja tedensko, od 4.

Novo!!: 4. november in Nature · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: 4. november in Nemčija · Poglej več »

Nizozemska osamosvojitvena vojna

Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).

Novo!!: 4. november in Nizozemska osamosvojitvena vojna · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: 4. november in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Premirje

Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.

Novo!!: 4. november in Premirje · Poglej več »

Prestopno leto

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar.

Novo!!: 4. november in Prestopno leto · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 4. november in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rasmus Bartholin

Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, danski znanstvenik in zdravnik, * 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska Bartholin je med študijem je deset let potoval po Evropi.

Novo!!: 4. november in Rasmus Bartholin · Poglej več »

Robert Mapplethorpe

Robert Mapplethorpe, ameriški fotograf, * 4. november 1946, Floral Park, New York, ZDA, † 9. marec 1989.

Novo!!: 4. november in Robert Mapplethorpe · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: 4. november in Rusi · Poglej več »

Sigmund Freud

Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Novo!!: 4. november in Sigmund Freud · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: 4. november in Slovenija · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta (italijansko: Fronte Isonzo, nemško: Isonzoschlachten) je bila del italijanskega bojišča prve svetovne vojne.

Novo!!: 4. november in Soška fronta · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: 4. november in Sovjetska zveza · Poglej več »

Talec

Prizor s policijske vaje reševanja talcev Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.

Novo!!: 4. november in Talec · Poglej več »

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Novo!!: 4. november in Tank · Poglej več »

Teheran

Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.

Novo!!: 4. november in Teheran · Poglej več »

Thomas Klestil

Thomas Klestil, avstrijski ekonomist, diplomat, veleposlanik in politik, * 4. november 1932, † 6. julij 2004, Dunaj.

Novo!!: 4. november in Thomas Klestil · Poglej več »

Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Novo!!: 4. november in Timuridsko cesarstvo · Poglej več »

Tiskarna

Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.

Novo!!: 4. november in Tiskarna · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež dežele Furlanija-Julijska krajina in Tržaške pokrajine.

Novo!!: 4. november in Trst · Poglej več »

Tutankamon

Tutankamon (Tut Ankh Amon, prvotno Tutankaton) je bil egipčanski faraon 18. dinastije (Novo kraljestvo), v obdobju okoli 1333–1323 pr. n. št.

Novo!!: 4. november in Tutankamon · Poglej več »

Veleposlaništvo

Veleposlaništvo predstavlja skupina ljudi iz tuje države, ki s prisotnostjo v gostujoči državi zastopajo interese ali organizacijo tuje države v diplomatskem pomenu.

Novo!!: 4. november in Veleposlaništvo · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Novo!!: 4. november in Vojska · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Novo!!: 4. november in Zakon · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: 4. november in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: 4. november in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1. november

1.

Novo!!: 4. november in 1. november · Poglej več »

1127

1127 (MCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 4. november in 1127 · Poglej več »

1203

1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 4. november in 1203 · Poglej več »

1210

1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1210 · Poglej več »

1212

1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1212 · Poglej več »

1265

1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1265 · Poglej več »

1291

1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1291 · Poglej več »

1384

1384 (MCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1384 · Poglej več »

1411

1411 (MCDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1411 · Poglej več »

1576

1576 (MDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1576 · Poglej več »

1612

1612 (MDCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 4. november in 1612 · Poglej več »

1625

1625 (MDCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 4. november in 1625 · Poglej več »

1636

1636 (MDCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1636 · Poglej več »

1680

1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1680 · Poglej več »

1698

1698 (MDCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 4. november in 1698 · Poglej več »

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1700 · Poglej več »

1781

1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1781 · Poglej več »

1792

1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1792 · Poglej več »

18. oktober

18.

Novo!!: 4. november in 18. oktober · Poglej več »

1806

1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1806 · Poglej več »

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1809 · Poglej več »

1841

1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 4. november in 1841 · Poglej več »

1843

1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1843 · Poglej več »

1847

1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 4. november in 1847 · Poglej več »

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1850 · Poglej več »

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 4. november in 1869 · Poglej več »

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1871 · Poglej več »

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1873 · Poglej več »

1876

1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1876 · Poglej več »

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1887 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1890 · Poglej več »

1899

1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 4. november in 1899 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 4. november in 1908 · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1909 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1911 · Poglej več »

1915

1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1915 · Poglej več »

1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 4. november in 1916 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 4. november in 1918 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 4. november in 1921 · Poglej več »

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1922 · Poglej več »

1925

1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1925 · Poglej več »

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1926 · Poglej več »

1928

1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1928 · Poglej več »

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1932 · Poglej več »

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1939 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1940 · Poglej več »

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1942 · Poglej več »

1946

1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 4. november in 1946 · Poglej več »

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1956 · Poglej več »

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 4. november in 1958 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1961 · Poglej več »

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1967 · Poglej več »

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 1970 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 4. november in 1979 · Poglej več »

1982

1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 4. november in 1982 · Poglej več »

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1989 · Poglej več »

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 4. november in 1995 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 4. november in 2003 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 2004 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: 4. november in 2008 · Poglej več »

2009

2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.

Novo!!: 4. november in 2009 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »