Kazalo
61 odnosi: Anatolija, Arabci, Armenija, Avtonomna republika Krim, Azovsko morje, Črno morje, Balkan, Bazilika svetega Apolinarija, Classe, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bolgari, Carigrad, Celibat, Ciper, Epir, Fanagorija, Filipik Bardan, Grčija, Grščina, Hazari, Heraklij, Herson, Ibuzir Glavan, Jezus Kristus, Justinijan I., Kagan, Kalif, Kapadokija, Kilikija, Konstans II., Konstantin IV., Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Libanon, Manihejstvo, Maroniti, Omajadski kalifat, Papež, Papež Janez VII., Papež Konstantin, Papež Pavel VI., Papež Sergij I., Patriarh, Peloponez, Poganstvo, Postenje, Ravena, Rim, Rimsko cesarstvo, Severna Makedonija, ... Razširi indeks (11 več) »
- Bizantinski cesarji v 7. stoletju
- Bizantinski cesarji v 8. stoletju
- Heraklijeva dinastija
- Krščanski svetniki v 7. stoletju
- Krščanski svetniki v 8. stoletju
- Rojeni leta 669
- Umrli leta 711
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Justinijan II. in Anatolija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Justinijan II. in Arabci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Justinijan II. in Armenija
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Justinijan II. in Avtonomna republika Krim
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Justinijan II. in Azovsko morje
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Justinijan II. in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Justinijan II. in Balkan
Bazilika svetega Apolinarija, Classe
Bazilika svetega Apolinarija v Classe je pomemben spomenik bizantinske umetnosti v Italijanskem naselju Classe blizu Ravene.
Poglej Justinijan II. in Bazilika svetega Apolinarija, Classe
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Justinijan II. in Bolgari
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Justinijan II. in Carigrad
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Justinijan II. in Celibat
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Justinijan II. in Ciper
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Justinijan II. in Epir
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Poglej Justinijan II. in Fanagorija
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Poglej Justinijan II. in Filipik Bardan
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Justinijan II. in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Justinijan II. in Grščina
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Justinijan II. in Hazari
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Justinijan II. in Heraklij
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Justinijan II. in Herson
Ibuzir Glavan
Ibuzir, Bazir ali Busir (grško Ιβούζηρος Γλιαβάνος, Iboúziros Gliavános, rusko Ибузир Гляван, Ibuzir Gljavan) je bil hazarski kagan, ki je vladal v poznem 7.
Poglej Justinijan II. in Ibuzir Glavan
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Justinijan II. in Jezus Kristus
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Justinijan II. in Justinijan I.
Kagan
Kagan oz.
Poglej Justinijan II. in Kagan
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Justinijan II. in Kalif
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Justinijan II. in Kapadokija
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Justinijan II. in Kilikija
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Justinijan II. in Konstans II.
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Justinijan II. in Konstantin IV.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Justinijan II. in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Justinijan II. in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Justinijan II. in Latinščina
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Justinijan II. in Libanon
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Justinijan II. in Manihejstvo
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Justinijan II. in Maroniti
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Justinijan II. in Omajadski kalifat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Justinijan II. in Papež
Papež Janez VII.
Janez VII. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 650 Rossano (Kalabrija, Italija Bizantinsko cesarstvo) † 18. oktober 707, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Janez VII.
Papež Konstantin
Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Konstantin
Papež Pavel VI.
Pavel VI., rojen kot Giovani Battista Enrico Antonio Maria Montini, papež Rimskokatoliške cerkve od 4. novembra 1963 do smrti, * 26. september 1897, Concesio, Italija, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo, Italija.
Poglej Justinijan II. in Papež Pavel VI.
Papež Sergij I.
Sergij I. je bil rimski škof, (papež) in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 635 Sicilija Bizantinsko cesarstvo) † 8. september 701, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Sergij I.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Justinijan II. in Patriarh
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Justinijan II. in Peloponez
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Justinijan II. in Poganstvo
Postenje
Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane.
Poglej Justinijan II. in Postenje
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Justinijan II. in Ravena
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Justinijan II. in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Justinijan II. in Rimsko cesarstvo
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Justinijan II. in Severna Makedonija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Seznam bizantinskih cesarjev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Justinijan II. in Slovani
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Justinijan II. in Solun
Teodora Hazarska
Teodora Hazarska je bila sestra hazarskega kagana Ibuzirja Glavana in druga žena bizantinskega cesarja Justinijana II., * ni znano, † ni znano.
Poglej Justinijan II. in Teodora Hazarska
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Poglej Justinijan II. in Tervel
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Justinijan II. in Trakija
Tudun
Tudun je bil v nekdanjih bolgarskih, avarskih in gokgturških cesarstvih, predvsem pa v Hazarskem in Avarskem kaganatu, kaganov namestnik, ki je imel nadzorno in organizacijsko funkcijo v mestnih upravah.
Poglej Justinijan II. in Tudun
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Justinijan II. in Turčija
4. november
4.
Poglej Justinijan II. in 4. november
669
669 (DCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Justinijan II. in 669
711
711 (DCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Justinijan II. in 711