Kazalo
37 odnosi: Abd al-Malik ibn Marvan, Al-Valid I., Angelo Poliziano, Antisemitizem, Bajan I., Bitka pri Anhialu (708), Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Fanagorija, Filipik Bardan, Hazari, Herson (kolonija), Ibuzir Glavan, Konstantin IV., Kuber, Leon III. Izavrijec, Makedonija (regija), Maroniti, Papež Gregor II., Papež Janez VII., Papež Konstantin, Papež Sergij I., Prvo bolgarsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Spatarij, Telerig, Teodora Hazarska, Tervel, Trulanska sinoda, Velika palača v Konstantinoplu, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Severne Makedonije, 4. november, 669, 711.
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Justinijan II. in Abd al-Malik ibn Marvan
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Justinijan II. in Al-Valid I.
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Justinijan II. in Angelo Poliziano
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Justinijan II. in Antisemitizem
Bajan I.
Bajan I. je bil od leta 562 do 602 kagan Avarskega kaganata, * ni znano, † 602.
Poglej Justinijan II. in Bajan I.
Bitka pri Anhialu (708)
Bitka pri Anhialu (bolgarsko Битката при Анхиало, Bitkata pri Anhialo) leta 708 je bil vojaški spopad med Bolgari in Bizantinci v bližini sedanjega Pomorja na bolgarski črnomorski obali.
Poglej Justinijan II. in Bitka pri Anhialu (708)
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Justinijan II. in Bizantinski kovanci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Cezar (naslov)
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Poglej Justinijan II. in Fanagorija
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Poglej Justinijan II. in Filipik Bardan
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Justinijan II. in Hazari
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Justinijan II. in Herson (kolonija)
Ibuzir Glavan
Ibuzir, Bazir ali Busir (grško Ιβούζηρος Γλιαβάνος, Iboúziros Gliavános, rusko Ибузир Гляван, Ibuzir Gljavan) je bil hazarski kagan, ki je vladal v poznem 7.
Poglej Justinijan II. in Ibuzir Glavan
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Justinijan II. in Konstantin IV.
Kuber
Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.
Poglej Justinijan II. in Kuber
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Justinijan II. in Leon III. Izavrijec
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Justinijan II. in Makedonija (regija)
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Justinijan II. in Maroniti
Papež Gregor II.
Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Gregor II.
Papež Janez VII.
Janez VII. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 650 Rossano (Kalabrija, Italija Bizantinsko cesarstvo) † 18. oktober 707, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Janez VII.
Papež Konstantin
Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Konstantin
Papež Sergij I.
Sergij I. je bil rimski škof, (papež) in svetnik Rimskokatoliške cerkve, * 635 Sicilija Bizantinsko cesarstvo) † 8. september 701, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Papež Sergij I.
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Justinijan II. in Prvo bolgarsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Justinijan II. in Seznam bizantinskih cesarjev
Spatarij
Spatarij (latinsko spatharius, grško, spathários, mn. spatharioi, dobesedno nosilec spathe) je bil v poznorimskem 5.
Poglej Justinijan II. in Spatarij
Telerig
Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Justinijan II. in Telerig
Teodora Hazarska
Teodora Hazarska je bila sestra hazarskega kagana Ibuzirja Glavana in druga žena bizantinskega cesarja Justinijana II., * ni znano, † ni znano.
Poglej Justinijan II. in Teodora Hazarska
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Poglej Justinijan II. in Tervel
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Justinijan II. in Trulanska sinoda
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Justinijan II. in Velika palača v Konstantinoplu
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Justinijan II. in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Justinijan II. in Zgodovina Severne Makedonije
4. november
4.
Poglej Justinijan II. in 4. november
669
669 (DCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Justinijan II. in 669
711
711 (DCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Justinijan II. in 711