Kazalo
42 odnosi: Afrodita, Amfora, Anatolija, Antarktika, Antična Grčija, Arhaična Grčija, Atika, Bazilika, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bosporsko kraljestvo, Ermitaž, Farnak II. Pontski, Gaj Avgust Oktavijan, Genovska republika, Gomilno grobišče, Grščina, Hazari, Hekataj, Huni, Ibuzir Glavan, Justinijan II., Kavkaz, Kir II., Kubrat, Marmor, Mitridat VI. Pontski, Mitridatske vojne, Pantikapej, Rimska republika, Ruščina, Rusi, Sankt Peterburg, Sindi, Skiti, Srednji vek, Strabon, Teodora Hazarska, Tmutarakan, Tudun, Turki, Velika Bolgarija.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Fanagorija in Afrodita
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Poglej Fanagorija in Amfora
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Fanagorija in Anatolija
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Fanagorija in Antarktika
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Fanagorija in Antična Grčija
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Fanagorija in Arhaična Grčija
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Fanagorija in Atika
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Fanagorija in Bazilika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Fanagorija in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Fanagorija in Bolgari
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Fanagorija in Bosporsko kraljestvo
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Fanagorija in Ermitaž
Farnak II. Pontski
Farnak II.
Poglej Fanagorija in Farnak II. Pontski
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Fanagorija in Gaj Avgust Oktavijan
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Fanagorija in Genovska republika
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Fanagorija in Gomilno grobišče
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Fanagorija in Grščina
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Fanagorija in Hazari
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Fanagorija in Hekataj
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Fanagorija in Huni
Ibuzir Glavan
Ibuzir, Bazir ali Busir (grško Ιβούζηρος Γλιαβάνος, Iboúziros Gliavános, rusko Ибузир Гляван, Ibuzir Gljavan) je bil hazarski kagan, ki je vladal v poznem 7.
Poglej Fanagorija in Ibuzir Glavan
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Fanagorija in Justinijan II.
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Fanagorija in Kavkaz
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Fanagorija in Kir II.
Kubrat
Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.
Poglej Fanagorija in Kubrat
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Fanagorija in Marmor
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Poglej Fanagorija in Mitridat VI. Pontski
Mitridatske vojne
Mitridatske vojne, oboroženi spopadi med Rimsko republiko in Pontskim kraljestvom in njegovimi zavezniki na ozemlju Grčije, Male Azije in Bližnjega Vzhoda od leta 88 do 63 pr.
Poglej Fanagorija in Mitridatske vojne
Pantikapej
Pantikapej (grško Παντικάπαιον, Pantikapaion, iz skitskega *Pantikapa, 'ribja pot', rusko Пантикапей, Pantikapej) je bil starogrško mesto na vzhodni obali polotoka Krima, ki so ga Grki imenovali Tavrika.
Poglej Fanagorija in Pantikapej
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Fanagorija in Rimska republika
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Fanagorija in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Fanagorija in Rusi
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Fanagorija in Sankt Peterburg
Sindi
Sindi (starogrško Σινδοι, Sindoi, latinsko Sindi, rusko Синды, Sindi) so bili staroveško skitsko ljudstvo, ki je prvotno živelo na Severnem Kavkazu ali Ciskavkaziji.
Poglej Fanagorija in Sindi
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Fanagorija in Skiti
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Fanagorija in Srednji vek
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Fanagorija in Strabon
Teodora Hazarska
Teodora Hazarska je bila sestra hazarskega kagana Ibuzirja Glavana in druga žena bizantinskega cesarja Justinijana II., * ni znano, † ni znano.
Poglej Fanagorija in Teodora Hazarska
Tmutarakan
Hermonasa in druge grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Tmutarakan (rusko: Тмутарака́нь) je nekdanje mesto na vzhodni obali Kerškega preliva, ki povezuje Črno in Azovsko morje.
Poglej Fanagorija in Tmutarakan
Tudun
Tudun je bil v nekdanjih bolgarskih, avarskih in gokgturških cesarstvih, predvsem pa v Hazarskem in Avarskem kaganatu, kaganov namestnik, ki je imel nadzorno in organizacijsko funkcijo v mestnih upravah.
Poglej Fanagorija in Tudun
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Fanagorija in Turki
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Fanagorija in Velika Bolgarija