Kazalo
45 odnosi: Apenini, Asparuh, Čuvašija, Batbajan, Bizantinsko cesarstvo, Dnester, Fanagorija, Grimoald I. Beneventski, Hazari, Imenik bolgarskih kanov, Islam, Kagan, Kavkaz, Kipčaki, Konstantin IV., Krščanstvo, Kuber, Kubrat, Kutriguri, Langobardi, Latinščina, Lombardija, Makedonija (regija), Mongoli, Neapelj, Nikefor I. Carigrajski, Organa, Panonska nižina, Patriarh, Pavel Diakon, Poganstvo, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ravena, Solun, Sremska Mitrovica, Stara cerkvena slovanščina, Tatari, Tatarstan, Teofan Spovednik, Ukrajina, Vojvoda, Volška Bolgarija, Volga, Zahodni turški kaganat, Zlata horda.
- Bivše države v Evropi
- Propadle države
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Velika Bolgarija in Apenini
Asparuh
Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.
Poglej Velika Bolgarija in Asparuh
Čuvašija
right Čuvašija (uradno Republika Čuvašija,, Čuvašija, Čuvašskaja Respublika,, Čavaš Respubliki) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Velika Bolgarija in Čuvašija
Batbajan
Batbajan ali Bat (Tsar) Bajan, tudi Bajan ali Bojan, Bezmer ali Bezmes (bolgarsko: Батбаян ali Бат Баян), vladar Velike Bolgarije iz klana Dilo, * ni znano, † 690.
Poglej Velika Bolgarija in Batbajan
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Velika Bolgarija in Bizantinsko cesarstvo
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Velika Bolgarija in Dnester
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Poglej Velika Bolgarija in Fanagorija
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Poglej Velika Bolgarija in Grimoald I. Beneventski
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Velika Bolgarija in Hazari
Imenik bolgarskih kanov
Моskovski (sinodalni) prepis Imenik bolgarskih kanov (bolgarsko: Именник на българските ханове) je kratek rokopis, ki vsebuje nekaj imen zgodnjih bolgarskih vladarjev, imena njihovih klanov, leta njihovih prihodov na prestol po cikličnem prabolgarskem koledarju in skupno dolžino njihovega vladanja vključno s časom sovladanja in državljanske vojne.
Poglej Velika Bolgarija in Imenik bolgarskih kanov
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Velika Bolgarija in Islam
Kagan
Kagan oz.
Poglej Velika Bolgarija in Kagan
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Velika Bolgarija in Kavkaz
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Velika Bolgarija in Kipčaki
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Velika Bolgarija in Konstantin IV.
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Velika Bolgarija in Krščanstvo
Kuber
Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.
Poglej Velika Bolgarija in Kuber
Kubrat
Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.
Poglej Velika Bolgarija in Kubrat
Kutriguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.
Poglej Velika Bolgarija in Kutriguri
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Velika Bolgarija in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Velika Bolgarija in Latinščina
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Velika Bolgarija in Lombardija
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Velika Bolgarija in Makedonija (regija)
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Velika Bolgarija in Mongoli
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Velika Bolgarija in Neapelj
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Poglej Velika Bolgarija in Nikefor I. Carigrajski
Organa
Organa ali Bu-Jurgan (bolgarsko Органа, Organa) je bil bolgarski vladar iz klana Ermi, ki je vladal od leta 617 do 629/630 v imenu svojega nečaka, kasnejšega kana Kubrata, * ni znano, † 631, Altaj.
Poglej Velika Bolgarija in Organa
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Velika Bolgarija in Panonska nižina
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Velika Bolgarija in Patriarh
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Velika Bolgarija in Pavel Diakon
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Velika Bolgarija in Poganstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Velika Bolgarija in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Velika Bolgarija in Ravena
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Velika Bolgarija in Solun
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Velika Bolgarija in Sremska Mitrovica
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Velika Bolgarija in Stara cerkvena slovanščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Velika Bolgarija in Tatari
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Velika Bolgarija in Tatarstan
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Poglej Velika Bolgarija in Teofan Spovednik
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Velika Bolgarija in Ukrajina
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Velika Bolgarija in Vojvoda
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Velika Bolgarija in Volška Bolgarija
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Velika Bolgarija in Volga
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Velika Bolgarija in Zahodni turški kaganat
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Velika Bolgarija in Zlata horda