Odpri v Google MapsKazalo
48 odnosi: Ahmed ibn Fadlan, Čuvašija, Baškirji, Baškortostan, Bagdad, Batu kan, Glavno mesto, Hazari, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Kama (reka), Katarina Velika, Kazan, Kazanski kanat, Kijevska Rusija, Kipčaki, Kirovska oblast, Kumani, Marij El, Mongoli, Moskva, Nafta, Oktobrska revolucija, Orenburška oblast, Padavine, Perzijščina, Pritok, Republike Rusije, Ruščina, Rusi, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruski imperij, Sadra, Samarska oblast, Seznam mest v Rusiji, Sovjetska zveza, Tatarščina, Tatari, Tona, Udmurtija, Uljanovska oblast, Uralsko gorovje, Volška Bolgarija, Volški Tatari, Volga, Vzhodnoevropsko nižavje, Zemeljski plin, Zlata horda.
- Avtonomne republike Ruske federacije
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Poglej Tatarstan in Ahmed ibn Fadlan
Čuvašija
right Čuvašija (uradno Republika Čuvašija,, Čuvašija, Čuvašskaja Respublika,, Čavaš Respubliki) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Čuvašija
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Tatarstan in Baškirji
Baškortostan
Republika Baškortostan ali Baškirija (baškirsko Башҡортоста́н Респу́бликаһы, Bašqortostan Respublikahy) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Baškortostan
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Tatarstan in Bagdad
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Tatarstan in Batu kan
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Tatarstan in Glavno mesto
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Tatarstan in Hazari
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Tatarstan in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Kama (reka)
Lavra Proskurjakova. Zgodnja barvna fotografija, slikano okrog leta 1912. Kama (Чулман; Кам) je 1805 km dolga reka v zahodni Rusiji.
Poglej Tatarstan in Kama (reka)
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Tatarstan in Katarina Velika
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Tatarstan in Kazan
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Tatarstan in Kazanski kanat
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Tatarstan in Kijevska Rusija
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Tatarstan in Kipčaki
Kirovska oblast
Kirovska oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Kirovska oblast
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Tatarstan in Kumani
Marij El
Marij El (uradno Republika Marij El,, marijsko Марий Эл Республик, Marij El Respublik) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Marij El
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Tatarstan in Mongoli
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Tatarstan in Moskva
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Tatarstan in Nafta
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Tatarstan in Oktobrska revolucija
Orenburška oblast
Orenburška oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Orenburška oblast
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Tatarstan in Padavine
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Tatarstan in Perzijščina
Pritok
right Pritok je vodotok, ki teče v glavno strugo večjega vodotoka.
Poglej Tatarstan in Pritok
Republike Rusije
Ruska federacija se deli na 85 federalnih subjektov (upravnih enot), od katerih je 22 republik.
Poglej Tatarstan in Republike Rusije
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Tatarstan in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Tatarstan in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Tatarstan in Rusija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Tatarstan in Ruska državljanska vojna
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Tatarstan in Ruski imperij
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej Tatarstan in Sadra
Samarska oblast
Samarska oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju s središčem v mestu Samara.
Poglej Tatarstan in Samarska oblast
Seznam mest v Rusiji
Seznam mest v Rusiji. 1.
Poglej Tatarstan in Seznam mest v Rusiji
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Tatarstan in Sovjetska zveza
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Tatarstan in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Tatarstan in Tatari
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Tatarstan in Tona
Udmurtija
right Udmurtija (uradno Republika Udmurtija,,, Udmurt Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Udmurtija
Uljanovska oblast
Uljanovska oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatarstan in Uljanovska oblast
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Tatarstan in Uralsko gorovje
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Tatarstan in Volška Bolgarija
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Tatarstan in Volški Tatari
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Tatarstan in Volga
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Tatarstan in Vzhodnoevropsko nižavje
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Tatarstan in Zemeljski plin
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Tatarstan in Zlata horda
Glej tudi
Avtonomne republike Ruske federacije
Prav tako znan kot Republika Tatarstan.