Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Simfonija št. 35 (Mozart)

Index Simfonija št. 35 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Dunaj, Evropa, Flavta, Hamburg, Klarinet, KV, Leopold Mozart, Partitura, Plemstvo, Salzburg, Simfonija, Tempo, Tonaliteta, Tutti, Wolfgang Amadeus Mozart, 1782, 1783, 23. marec.

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Dunaj

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Evropa

Flavta

Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Flavta

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Hamburg

Klarinet

Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Klarinet

KV

KV, Kv oz.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in KV

Leopold Mozart

Johann Georg Leopold Mozart, avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in violinist, * 14. november 1719, Augsburg (Nemčija), † 28. maj 1787, Salzburg.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Leopold Mozart

Partitura

Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Partitura

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Plemstvo

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Salzburg

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Simfonija

Tempo

Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Tempo

Tonaliteta

Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Tonaliteta

Tutti

Tutti (italijansko: vsi) v glasbenem izrazoslovju predstavlja.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Tutti

Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in Wolfgang Amadeus Mozart

1782

1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in 1782

1783

1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in 1783

23. marec

23.

Poglej Simfonija št. 35 (Mozart) in 23. marec

Prav tako znan kot K. 385.