Kazalo
79 odnosi: Alpe, Avstrija, Avtobus, Švica, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Ženeva, Baden, Basel, Bastijon, Belgijska Galija, Benediktinci, Bern, Ceh, Cesarska neposrednost, Francija, Fraumünster, Friderik II. Hohenstaufen, Fussballclub Zürich, Grasshopper-Club Zürich, Hektar, Italijanščina, Kanton Zürich, Kantoni Švice, Karel Veliki, Karolingi, Keltski jeziki, Konfederacija, Ludvik Nemški, Marc Chagall, Metropolitansko območje, Nemščina, Prapor, Prezbiterij, Reformacija, Retija, Rudolf I. Habsburški, Samostan, Sardinija, Schaffhausen, Seznam mest v Švici, St. Gallen, Starorimska civilizacija, Svobodno cesarsko mesto, TGV, Tramvaj, UBS AG, Ulrich Zwingli, Uri, Velemesto, Vitraj, ... Razširi indeks (29 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Zürich in Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Zürich in Avstrija
Avtobus
MAN SU 220. Avtobus je prevozno sredstvo, namenjeno prevozu večjega števila ljudi v javnem prometu.
Poglej Zürich in Avtobus
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Zürich in Švica
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.
Poglej Zürich in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Zürich in Ženeva
Baden
Baden je lahko.
Poglej Zürich in Baden
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Zürich in Basel
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Zürich in Bastijon
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Zürich in Belgijska Galija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Zürich in Benediktinci
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Zürich in Bern
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Zürich in Ceh
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Zürich in Cesarska neposrednost
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zürich in Francija
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Poglej Zürich in Fraumünster
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Zürich in Friderik II. Hohenstaufen
Fussballclub Zürich
Fussballclub Zürich, poznan tudi kot FC Zürich, FCZ ali preprosto Zürich je profesionalni švicarski nogometni klub iz Züricha.
Poglej Zürich in Fussballclub Zürich
Grasshopper-Club Zürich
Grasshopper-Club Zürich ali preprosto Grasshopper je švicarski športni klub iz Züricha, najbolj poznan po nogometnem moštvu.
Poglej Zürich in Grasshopper-Club Zürich
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Zürich in Hektar
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Zürich in Italijanščina
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Zürich in Kanton Zürich
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Zürich in Kantoni Švice
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Zürich in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Zürich in Karolingi
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Zürich in Keltski jeziki
Konfederacija
Konfederacija oziroma sodržavje je državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na temelju mednarodne pogodbe.
Poglej Zürich in Konfederacija
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Zürich in Ludvik Nemški
Marc Chagall
Marc Chagall (belorusko Марк Захаравіч Шаґал,, rusko Марк Заха́рович Шага́л), belorusko-francoski slikar, * 7. julij (25. junij, ruski koledar) 1887, vas Pestkovatik / Liozno (danes Ljozna) pri Vitebsku, Ruski imperij (danes Belorusija), † 28. marec 1985, Saint–Paul de Vence, Alpes-Maritimes, Francija.
Poglej Zürich in Marc Chagall
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Poglej Zürich in Metropolitansko območje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Zürich in Nemščina
Prapor
Prapor ukrajinskih Kozakov iz leta 1762 Prápor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami.
Poglej Zürich in Prapor
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Zürich in Prezbiterij
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Zürich in Reformacija
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Zürich in Retija
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Zürich in Rudolf I. Habsburški
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Zürich in Samostan
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Zürich in Sardinija
Schaffhausen
Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.
Poglej Zürich in Schaffhausen
Seznam mest v Švici
To je seznam mest v Švici.
Poglej Zürich in Seznam mest v Švici
St. Gallen
St.
Poglej Zürich in St. Gallen
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zürich in Starorimska civilizacija
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Zürich in Svobodno cesarsko mesto
TGV
Lokomotiva serije TGV Duplex na postaji ''Gare de Lyon'' v Parizu TGV (kratica za Train à Grande Vitesse) je francoski sistem hitrih vlakov, ki ga upravljata koncern Alstom in francosko javno podjetje SNCF.
Poglej Zürich in TGV
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Poglej Zürich in Tramvaj
UBS AG
UBS AG je največja švicarska banka s sedežem v Zurichu in Baslu.
Poglej Zürich in UBS AG
Ulrich Zwingli
Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.
Poglej Zürich in Ulrich Zwingli
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Zürich in Uri
Velemesto
Tokio Velemesto ali metropola je veliko mesto, običajno politično, finančno, prometno, kulturno in izobraževalno središče regije, v kateri se nahajajo.
Poglej Zürich in Velemesto
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Zürich in Vitraj
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Zürich in Vojvoda
Winterthur
Winterthur (latinsko: Vitudurum ali francosko: Winterthour) je mesto v Švici in z več kot 110.000 prebivalci drugo največje mesto po velikosti v kantonu Zürich ter šesto v Švici.
Poglej Zürich in Winterthur
Züriško jezero
Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.
Poglej Zürich in Züriško jezero
1045
1045 (MXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zürich in 1045
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zürich in 1218
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zürich in 1230
1234
1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zürich in 1234
1292
1292 (MCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zürich in 1292
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zürich in 1315
1336
1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zürich in 1336
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zürich in 1351
1434
1434 (MCDXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zürich in 1434
1446
1446 (MCDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zürich in 1446
1450
1450 (MCDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zürich in 1450
1484
1484 (MCDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zürich in 1484
1531
1531 (MDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zürich in 1531
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Zürich in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Zürich in 18. stoletje
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zürich in 1839
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zürich in 1847
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zürich in 1859
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zürich in 1871
2. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2.
Poglej Zürich in 2. stoletje
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zürich in 2004
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Zürich in 2006
820
820 (DCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zürich in 820
835
835 (DCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zürich in 835
853
853 (DCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zürich in 853
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zürich in 874