Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Aalen, Alpe, Antika, Augsburg, Švabska, Švica, Baden-Württemberg, Bavarska, Bellinzona, Belluno, Bodensko jezero, Bolzano, Bregenz, Chur, Cisalpska Galija, Dioklecijan, Donava, Etruščani, Feltre, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Helveti, Horacij, Innsbruck, Justin (zgodovinar), Karel Veliki, Keltski jeziki, Latinščina, Lombardija, Mark Avrelij, Norik, Pad, Plinij starejši, Polibij, Praeses, Predarlska, Publij Kornelij Tacit, Regensburg, Ren, Rimska legija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Schwäbisch Gmünd, Srednja Evropa, Teoderik Veliki, Tiberij, Tirolska, Tit Livij, Trento, ..., Via Claudia Augusta. Razširi indeks (1 več) »
Aalen
Trg v Aalnu Aalen je industrijsko mesto v Nemčiji, v zvezni državi Baden-Württemberg.
Novo!!: Retija in Aalen · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Retija in Alpe · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Retija in Antika · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Retija in Augsburg · Poglej več »
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Novo!!: Retija in Švabska · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Retija in Švica · Poglej več »
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Novo!!: Retija in Baden-Württemberg · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Retija in Bavarska · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Retija in Bellinzona · Poglej več »
Belluno
Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.
Novo!!: Retija in Belluno · Poglej več »
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.
Novo!!: Retija in Bodensko jezero · Poglej več »
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Novo!!: Retija in Bolzano · Poglej več »
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Novo!!: Retija in Bregenz · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Retija in Chur · Poglej več »
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Novo!!: Retija in Cisalpska Galija · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Retija in Dioklecijan · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Retija in Donava · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Retija in Etruščani · Poglej več »
Feltre
Feltre je mesto in hkrati občina v provinci Belluno italijanske dežele Benečija: mesto ima okoli 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Retija in Feltre · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Retija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Retija in Galci · Poglej več »
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Novo!!: Retija in Helveti · Poglej več »
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Novo!!: Retija in Horacij · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Retija in Innsbruck · Poglej več »
Justin (zgodovinar)
Justin (latinsko Marcus Junianus Justinus Frontinus; 2. stoletje) je bil latinski pisatelj, ki je živel v času Rimskega cesarstva.
Novo!!: Retija in Justin (zgodovinar) · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Retija in Karel Veliki · Poglej več »
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Retija in Keltski jeziki · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Retija in Latinščina · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Retija in Lombardija · Poglej več »
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Novo!!: Retija in Mark Avrelij · Poglej več »
Norik
Norik je lahko.
Novo!!: Retija in Norik · Poglej več »
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Novo!!: Retija in Pad · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Retija in Plinij starejši · Poglej več »
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Novo!!: Retija in Polibij · Poglej več »
Praeses
Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.
Novo!!: Retija in Praeses · Poglej več »
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Novo!!: Retija in Predarlska · Poglej več »
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Novo!!: Retija in Publij Kornelij Tacit · Poglej več »
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Novo!!: Retija in Regensburg · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Retija in Ren · Poglej več »
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Novo!!: Retija in Rimska legija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Retija in Rimska provinca · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: Retija in Rimska republika · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Retija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Schwäbisch Gmünd
Marktplatz Schwäbisch Gmünd je mesto na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, ki leži približno 50 kilometrov vzhodno od deželnega glavnega mesta Stuttgart.
Novo!!: Retija in Schwäbisch Gmünd · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Retija in Srednja Evropa · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Retija in Teoderik Veliki · Poglej več »
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Novo!!: Retija in Tiberij · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Retija in Tirolska · Poglej več »
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Novo!!: Retija in Tit Livij · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Retija in Trento · Poglej več »
Via Claudia Augusta
Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.
Novo!!: Retija in Via Claudia Augusta · Poglej več »
