Kazalo
48 odnosi: Alpe, Antika, Apenini, Bronasta doba, Civitas, Diodor Sicilski, Drugi triumvirat, Etruščani, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gaj Valerij Katul, Galci, Galija, Guverner, Halštatska kultura, Iliri, Insubri, Italija, Jadransko morje, Jezero Maggiore, Kanton, Kelti, Kultura žarnih grobišč, Latinščina, Leponti, Liguri, Ligurija, Livij, Lombardija, Milano, Modena, Narbonska Galija, Pad, Parma, Piacenza, Piemont, Polibij, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Rubikon, Samniti, Samnitske vojne, Tarkvinij Prisk, Ticino, Veneti, Vergilij.
- Ukinitve v 1. stoletju pr. n. št.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Cisalpska Galija in Alpe
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Cisalpska Galija in Antika
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Cisalpska Galija in Apenini
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Cisalpska Galija in Bronasta doba
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Cisalpska Galija in Civitas
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Cisalpska Galija in Diodor Sicilski
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Cisalpska Galija in Drugi triumvirat
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Cisalpska Galija in Etruščani
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Cisalpska Galija in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Cisalpska Galija in Gaj Julij Cezar
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Poglej Cisalpska Galija in Gaj Valerij Katul
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Cisalpska Galija in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Cisalpska Galija in Galija
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Cisalpska Galija in Guverner
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Cisalpska Galija in Halštatska kultura
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Cisalpska Galija in Iliri
Insubri
Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Cisalpska Galija in Insubri
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Cisalpska Galija in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Cisalpska Galija in Jadransko morje
Jezero Maggiore
Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.
Poglej Cisalpska Galija in Jezero Maggiore
Kanton
Kanton kot zemljepisno lastno ime lahko pomeni.
Poglej Cisalpska Galija in Kanton
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Cisalpska Galija in Kelti
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Cisalpska Galija in Kultura žarnih grobišč
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Cisalpska Galija in Latinščina
Leponti
Transpadske Galije Leponti (italijansko Leponzi, Leponti ali Lepontini) so bili starodavno keltsko ljudstvo, v pozni bronasti dobi naseljeno v alpskem delu Retije (del sedanje Švice in severne Italije).
Poglej Cisalpska Galija in Leponti
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Cisalpska Galija in Liguri
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Cisalpska Galija in Ligurija
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Cisalpska Galija in Livij
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Cisalpska Galija in Lombardija
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Cisalpska Galija in Milano
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Cisalpska Galija in Modena
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Cisalpska Galija in Narbonska Galija
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Cisalpska Galija in Pad
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Cisalpska Galija in Parma
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Cisalpska Galija in Piacenza
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Cisalpska Galija in Piemont
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Cisalpska Galija in Polibij
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Cisalpska Galija in Rimska Italija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Cisalpska Galija in Rimska provinca
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Cisalpska Galija in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Cisalpska Galija in Rimsko cesarstvo
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Poglej Cisalpska Galija in Rubikon
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Cisalpska Galija in Samniti
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Cisalpska Galija in Samnitske vojne
Tarkvinij Prisk
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Cisalpska Galija in Tarkvinij Prisk
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Cisalpska Galija in Ticino
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Cisalpska Galija in Veneti
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Cisalpska Galija in Vergilij