Odpri v Google MapsKazalo
22 odnosi: Alobrogi, Alpe, Arverni, Drugi triumvirat, Francija, Gaj Julij Cezar, Galci, Galija, Galske vojne, Iberski polotok, Italija, Languedoc, Latinščina, Mark Antonij, Marseille, Narbonne, Provansa, Rimska provinca, Rona, Seveni, Sredozemsko morje, Via Domitia.
- Leto 121 pr. n. št.
- Ustanovitve v 2. stoletju pr. n. št.
Alobrogi
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Alobrogi (antično grško: Άλλόβριγες, Άλλόβρυγες ali Άλλόβρoγες), keltsko pleme v antični Galiji, ki je bilo naseljeno med reko Rono in Ženevskim jezerom v sedanji Savoji, Daufineji in Vivaraisu.
Poglej Narbonska Galija in Alobrogi
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Narbonska Galija in Alpe
Arverni
Najpomembnejša ljudstva Galije v 1. stoletju pr. n. št. Arverni so bili antično galsko ljudstvo na območju današnjega mesta Lyona v Franciji.
Poglej Narbonska Galija in Arverni
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Narbonska Galija in Drugi triumvirat
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Narbonska Galija in Francija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Narbonska Galija in Gaj Julij Cezar
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Narbonska Galija in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Narbonska Galija in Galija
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Narbonska Galija in Galske vojne
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Narbonska Galija in Iberski polotok
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Narbonska Galija in Italija
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Narbonska Galija in Languedoc
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Narbonska Galija in Latinščina
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Narbonska Galija in Mark Antonij
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Narbonska Galija in Marseille
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Narbonska Galija in Narbonne
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Narbonska Galija in Provansa
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Narbonska Galija in Rimska provinca
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Narbonska Galija in Rona
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Narbonska Galija in Seveni
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Narbonska Galija in Sredozemsko morje
Via Domitia
Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.
Poglej Narbonska Galija in Via Domitia