Kazalo
62 odnosi: Akvitanija, Alarik II., Amalarik, Amalasunta, Arijanstvo, Atalarik, Belizar, Bitka na Soči, Bitka pri Nedavi, Bizantinsko cesarstvo, Burgundi, Carnuntum, De iure - de facto, Foederati, Francoska revolucija, Franki, Gotščina, Grščina, Huni, Justinijan I., Klodvik I., Konstantinopel, Latinščina, Leon I. Tračan, Magister militum, Mezija, Nežidersko jezero, Norik (rimska provinca), Odoaker, Ostrogoti, Ostrogotsko kraljestvo, Panonija (rimska provinca), Patricij, Ravena, Regent, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Rimsko pravo, Sarmati, Sinagoga, Spodnja Avstrija, Talec, Teodemir, Teoderik Strabon, Teoderikov mavzolej, Uzurpator, Valamir, Valentinijan I., Vandali, Verona, ... Razširi indeks (12 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Teoderik Veliki in Akvitanija
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Teoderik Veliki in Alarik II.
Amalarik
Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Amalarik
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Amalasunta
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Teoderik Veliki in Arijanstvo
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Poglej Teoderik Veliki in Atalarik
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Teoderik Veliki in Belizar
Bitka na Soči
Bitka na Soči je bila spopad med vojsko ostrogotskega kralja Teoderika in germansko vojsko kralja Italije Odoakra.
Poglej Teoderik Veliki in Bitka na Soči
Bitka pri Nedavi
Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.
Poglej Teoderik Veliki in Bitka pri Nedavi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Bizantinsko cesarstvo
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Teoderik Veliki in Burgundi
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Teoderik Veliki in Carnuntum
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Teoderik Veliki in De iure - de facto
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Foederati
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Teoderik Veliki in Francoska revolucija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Teoderik Veliki in Franki
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Teoderik Veliki in Gotščina
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Teoderik Veliki in Grščina
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Huni
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Teoderik Veliki in Justinijan I.
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Teoderik Veliki in Klodvik I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Teoderik Veliki in Konstantinopel
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Teoderik Veliki in Latinščina
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Teoderik Veliki in Leon I. Tračan
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Teoderik Veliki in Magister militum
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Teoderik Veliki in Mezija
Nežidersko jezero
Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.
Poglej Teoderik Veliki in Nežidersko jezero
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Teoderik Veliki in Norik (rimska provinca)
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Odoaker
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Ostrogoti
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Teoderik Veliki in Ostrogotsko kraljestvo
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Teoderik Veliki in Panonija (rimska provinca)
Patricij
Patriciji so lahko.
Poglej Teoderik Veliki in Patricij
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Teoderik Veliki in Ravena
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Teoderik Veliki in Regent
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Teoderik Veliki in Rimsko cesarstvo
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Teoderik Veliki in Rimsko državljanstvo
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Teoderik Veliki in Rimsko pravo
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Teoderik Veliki in Sarmati
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Teoderik Veliki in Sinagoga
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Teoderik Veliki in Spodnja Avstrija
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Poglej Teoderik Veliki in Talec
Teodemir
Teodemir je bil kralj panonskih Gotov iz dinastije Amal, ki je vladal od leta 470 do 475, * ni znano, † 475.
Poglej Teoderik Veliki in Teodemir
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Poglej Teoderik Veliki in Teoderik Strabon
Teoderikov mavzolej
Teoderikov mavzolej (ital. Mausoleo di Teodorico) je antični spomenik tik pred Raveno v Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Teoderikov mavzolej
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Teoderik Veliki in Uzurpator
Valamir
Valamir je bil ostrogotski kralj, ki je vladal v Panoniji od okoli leta 447 do svoje smrti leta 469, * okoli 420, † 469.
Poglej Teoderik Veliki in Valamir
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Teoderik Veliki in Valentinijan I.
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Teoderik Veliki in Vandali
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Teoderik Veliki in Verona
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Poglej Teoderik Veliki in Vidimir
Vitigez
Vitigez (gotsko Weitigeisls, latinsko Vittigis, grško) je bil od leta 536 do 540 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 500, † 542, Konstantinopel.
Poglej Teoderik Veliki in Vitigez
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Teoderik Veliki in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Teoderik Veliki in Vizigotsko kraljestvo
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Teoderik Veliki in Zenon
30. avgust
30.
Poglej Teoderik Veliki in 30. avgust
454
454 (CDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teoderik Veliki in 454
471
471 (CDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teoderik Veliki in 471
476
476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teoderik Veliki in 476
484
484 (CDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Teoderik Veliki in 484
493
493 (CDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teoderik Veliki in 493
526
526 (DXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teoderik Veliki in 526
Prav tako znan kot Teoderik, Teodorik Veliki.