Kazalo
104 odnosi: Aachen, Alarik II., Alemanija, Amalarik, Amalasunta, Arheološko najdišče Rifnik, Arijanska krstilnica, Aspar, Atalarik, Železna krona Langobardov, Bazilika san Zeno, Verona, Bazilika Sant'Apollinare Nuovo, Bazilika svetih Nazarija in Celsa, Bitka na Soči, Bitka pri Vézeronceu, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Boetij, Bolsensko jezero, Classis, antično pristanišče, Claustra Alpium Iuliarum, Dioceza Panonija, Drač, Egnatia, Ernah, Gajserik, Gepidi, Gezalek, Goti, Grobnica, Heraclea Lyncestis, Hilderik I., Italsko kraljestvo (476–493), Jeruzalemsko kraljestvo, Justinijan I., Karolinška umetnost, Kasiodor, Klodomer, Klodvik I., Kolosej, Konrad II. Nemški, Krimski Goti, Leon I. Tračan, Loža, Makedonija (rimska provinca), Mezija, Neonova krstilnica, Odoaker, Ostrogoti, Otonska umetnost, ... Razširi indeks (54 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Aachen
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Teoderik Veliki in Alarik II.
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Teoderik Veliki in Alemanija
Amalarik
Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Amalarik
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Amalasunta
Arheološko najdišče Rifnik
Arheološko najdišče Rifnik obsega hrib Rifnik, ki se nahaja južno od Šentjurja.
Poglej Teoderik Veliki in Arheološko najdišče Rifnik
Arijanska krstilnica
Arijanska krstilnica v Raveni v Italiji je krščanska krstilnica, ki jo je postavil ostrogotski kralj Teoderik Veliki med koncem 5.
Poglej Teoderik Veliki in Arijanska krstilnica
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Teoderik Veliki in Aspar
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Poglej Teoderik Veliki in Atalarik
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Teoderik Veliki in Železna krona Langobardov
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bazilika Sant'Apollinare Nuovo je bazilika in cerkev v Raveni v Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Bazilika Sant'Apollinare Nuovo
Bazilika svetih Nazarija in Celsa
Bazilika svetih Nazarij in Celsa (francosko Basilique des Saints Nazaire et Celse) je rimokatoliška manjša bazilika utrjenem mestu Carcassonne v Franciji.
Poglej Teoderik Veliki in Bazilika svetih Nazarija in Celsa
Bitka na Soči
Bitka na Soči je bila spopad med vojsko ostrogotskega kralja Teoderika in germansko vojsko kralja Italije Odoakra.
Poglej Teoderik Veliki in Bitka na Soči
Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.
Poglej Teoderik Veliki in Bitka pri Vézeronceu
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Teoderik Veliki in Bitola
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Bizantinsko cesarstvo
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Teoderik Veliki in Boetij
Bolsensko jezero
Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.
Poglej Teoderik Veliki in Bolsensko jezero
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Classis, antično pristanišče
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Teoderik Veliki in Claustra Alpium Iuliarum
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Dioceza Panonija
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Teoderik Veliki in Drač
Egnatia
Egnatia, Gnatia ali Ignatia (grško Egnatia) je bilo antično mesto Mesapijev in njihovo obmejno mesto proti Salentini.
Poglej Teoderik Veliki in Egnatia
Ernah
''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Ernah (bolgarsko: Ернах, Ернак ali Хернак, grško: Ήρνάχ), hunski vladar in tretji (najmlajši) sin Atile.
Poglej Teoderik Veliki in Ernah
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Teoderik Veliki in Gajserik
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Teoderik Veliki in Gepidi
Gezalek
Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.
Poglej Teoderik Veliki in Gezalek
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Goti
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Teoderik Veliki in Grobnica
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Teoderik Veliki in Heraclea Lyncestis
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Teoderik Veliki in Hilderik I.
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Poglej Teoderik Veliki in Italsko kraljestvo (476–493)
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Teoderik Veliki in Jeruzalemsko kraljestvo
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Teoderik Veliki in Justinijan I.
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Teoderik Veliki in Karolinška umetnost
Kasiodor
Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator, rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec, * 490, Scylletium, Bruttium, Ostrogotsko kraljestvo, sedaj Squillace, južna Italija, † okoli 585, samostan Vivarij pri Scylletiumu (danes Squillace).
Poglej Teoderik Veliki in Kasiodor
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Teoderik Veliki in Klodomer
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Teoderik Veliki in Klodvik I.
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Teoderik Veliki in Kolosej
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Teoderik Veliki in Konrad II. Nemški
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Poglej Teoderik Veliki in Krimski Goti
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Teoderik Veliki in Leon I. Tračan
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Teoderik Veliki in Loža
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Teoderik Veliki in Makedonija (rimska provinca)
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Teoderik Veliki in Mezija
Neonova krstilnica
Neonova krstilnica (italijansko Battistero Neoniano) je rimska verska stavba v Raveni v severovzhodni Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Neonova krstilnica
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Odoaker
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Ostrogoti
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Teoderik Veliki in Otonska umetnost
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Teoderik Veliki in Padova
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Teoderik Veliki in Palermo
Papež Feliks III.
Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).
Poglej Teoderik Veliki in Papež Feliks III.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Papež Simah
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Teoderik Veliki in Papež Viktor II.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Teoderik Veliki in Pavia
Perugia (pokrajina)
Sedež pokrajine Perugia Pokrajina Perugia (v italijanskem izvirniku Provincia di Perugia, izg. Provinča di Perudža) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.
Poglej Teoderik Veliki in Perugia (pokrajina)
Pokrajina Macerata
Pokrajina Macerata (v italijanskem izvirniku Provincia di Macerata, izg. Provinča di Mačerata) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Teoderik Veliki in Pokrajina Macerata
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Teoderik Veliki in Praepositus sacri cubiculi
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Teoderik Veliki in Predromanska umetnost
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Pretorijanski prefekt
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Teoderik Veliki in Pretorska prefektura
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Pretorska prefektura Italija
Protipapež Lovrenc
Lovrenc, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * 5. stoletje Rim, Rimsko cesarstvo; † po 506 blizu Rima (na Festovem premoženju), Italsko kraljestvo.
Poglej Teoderik Veliki in Protipapež Lovrenc
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Teoderik Veliki in Ravena
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Teoderik Veliki in Ravenski eksarhat
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Teoderik Veliki in Renovatio imperii Romanorum
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Teoderik Veliki in Retija
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Teoderik Veliki in Rimski amfiteater
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Teoderik Veliki in Rimski senat
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Teoderik Veliki in Rugi
Samuelova trdnjava, Ohrid
Samuelova trdnjava (makedonsko Самуилова тврдина, bolgarsko Самуилова крепост) je trdnjava v starem mestnem jedru Ohrida v Severni Makedoniji.
Poglej Teoderik Veliki in Samuelova trdnjava, Ohrid
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teoderik Veliki in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Teoderik Veliki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Teoderik Veliki in Sicilija (dežela)
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Teoderik Veliki in Sirmij
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Teoderik Veliki in Skiri
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Teoderik Veliki in Stobi
Teodahad
Teodahad (gotsko Þiudahaþus, latinsko) je bil od leta 534 do 536 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 480 Tauresium (sedaj Gradište, Makedonija), † 536.
Poglej Teoderik Veliki in Teodahad
Teodemir
Teodemir je bil kralj panonskih Gotov iz dinastije Amal, ki je vladal od leta 470 do 475, * ni znano, † 475.
Poglej Teoderik Veliki in Teodemir
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Teoderik Veliki in Teoderik I.
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Poglej Teoderik Veliki in Teoderik Strabon
Teoderikov mavzolej
Teoderikov mavzolej (ital. Mausoleo di Teodorico) je antični spomenik tik pred Raveno v Italiji.
Poglej Teoderik Veliki in Teoderikov mavzolej
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Teoderik Veliki in Tervingi
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Teoderik Veliki in Tetovo
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Teoderik Veliki in Teudis
Ticinum
Konstantinov zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313 Ticinum, sodobna Pavia, je bil antično mesto v Transpadanski Galiji ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko Pad.
Poglej Teoderik Veliki in Ticinum
Tonovcov grad
Tonovcov grad (tudi Tonecov grad ali Tuncov, Stari grad - Atlas Slovenije 1986), je arheološko najdišče na težko dostopnem hribu (412 m) 2 km severno od Kobarida, ki je zadnji odrastek masiva 772 m visoke Babe v pogorju Stola.
Poglej Teoderik Veliki in Tonovcov grad
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Poglej Teoderik Veliki in Totila
Traversari
Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.
Poglej Teoderik Veliki in Traversari
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Teoderik Veliki in Trdnjava Klis
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Teoderik Veliki in Vandalsko kraljevstvo
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Teoderik Veliki in Verona
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Poglej Teoderik Veliki in Vidimir
Vir gloriosus
Vir gloriosus (latinsko slaven, sijajen ali znamenit mož, grško, endoxos) ali gloriosissimus (najslavnejši mož, grško, endόxotatos) je bil v 6.
Poglej Teoderik Veliki in Vir gloriosus
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Poglej Teoderik Veliki in Vittorio Veneto
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Teoderik Veliki in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Teoderik Veliki in Vizigotsko kraljestvo
Votivni portret
Portret donatorja ali votivni portret je portret v večji sliki ali drugem delu, ki prikazuje osebo, ki je sliko naročila in plačala ali člana njegove družine ali (veliko redkeje) njegove družine.
Poglej Teoderik Veliki in Votivni portret
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Teoderik Veliki in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva
3. marec
3.
Poglej Teoderik Veliki in 3. marec
454
454 (CDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Teoderik Veliki in 454
526
526 (DXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Teoderik Veliki in 526
Prav tako znan kot Teoderik, Teodorik Veliki.