Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Amalarik

Index Amalarik

Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Akvitanija, Alarik II., Albi, Arijanstvo, Atalarik, Španščina, Barcelona, Bitka pri Vouilléu, Burgundi, Franki, Galija, Gezalek, Gotščina, Hildebert I., Izidor Seviljski, Klodvik I., Narbonne, Pariz, Portugalščina, Provansa, Rodez, Teoderik Veliki, Teudis, Toulouse, Vizigotsko kraljestvo, Vzhodna pravoslavna cerkev, 502, 531.

Akvitanija

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.

Poglej Amalarik in Akvitanija

Alarik II.

Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.

Poglej Amalarik in Alarik II.

Albi

Albi je lahko.

Poglej Amalarik in Albi

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Poglej Amalarik in Arijanstvo

Atalarik

Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.

Poglej Amalarik in Atalarik

Španščina

Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).

Poglej Amalarik in Španščina

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Poglej Amalarik in Barcelona

Bitka pri Vouilléu

Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..

Poglej Amalarik in Bitka pri Vouilléu

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Amalarik in Burgundi

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Amalarik in Franki

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Amalarik in Galija

Gezalek

Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.

Poglej Amalarik in Gezalek

Gotščina

Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.

Poglej Amalarik in Gotščina

Hildebert I.

Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.

Poglej Amalarik in Hildebert I.

Izidor Seviljski

Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).

Poglej Amalarik in Izidor Seviljski

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Amalarik in Klodvik I.

Narbonne

Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.

Poglej Amalarik in Narbonne

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Amalarik in Pariz

Portugalščina

Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.

Poglej Amalarik in Portugalščina

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Poglej Amalarik in Provansa

Rodez

Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.

Poglej Amalarik in Rodez

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Amalarik in Teoderik Veliki

Teudis

Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.

Poglej Amalarik in Teudis

Toulouse

Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

Poglej Amalarik in Toulouse

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.

Poglej Amalarik in Vizigotsko kraljestvo

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Amalarik in Vzhodna pravoslavna cerkev

502

502 (DII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Amalarik in 502

531

531 (DXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Amalarik in 531