Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Amalarik in Vizigotsko kraljestvo
Amalarik in Vizigotsko kraljestvo še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Alarik II., Arijanstvo, Barcelona, Franki, Galija, Gotščina, Hildebert I., Klodvik I., Narbonne, Provansa, Teoderik Veliki, Toulouse, Vizigotsko kraljestvo.
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Alarik II. in Amalarik · Alarik II. in Vizigotsko kraljestvo ·
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Amalarik in Arijanstvo · Arijanstvo in Vizigotsko kraljestvo ·
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Amalarik in Barcelona · Barcelona in Vizigotsko kraljestvo ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Amalarik in Franki · Franki in Vizigotsko kraljestvo ·
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Amalarik in Galija · Galija in Vizigotsko kraljestvo ·
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Amalarik in Gotščina · Gotščina in Vizigotsko kraljestvo ·
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Amalarik in Hildebert I. · Hildebert I. in Vizigotsko kraljestvo ·
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Amalarik in Klodvik I. · Klodvik I. in Vizigotsko kraljestvo ·
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Amalarik in Narbonne · Narbonne in Vizigotsko kraljestvo ·
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Amalarik in Provansa · Provansa in Vizigotsko kraljestvo ·
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Amalarik in Teoderik Veliki · Teoderik Veliki in Vizigotsko kraljestvo ·
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Amalarik in Toulouse · Toulouse in Vizigotsko kraljestvo ·
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Amalarik in Vizigotsko kraljestvo · Vizigotsko kraljestvo in Vizigotsko kraljestvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Amalarik in Vizigotsko kraljestvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Amalarik in Vizigotsko kraljestvo
Primerjava med Amalarik in Vizigotsko kraljestvo
Amalarik 28 odnose, medtem ko je Vizigotsko kraljestvo 79. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 12.15% = 13 / (28 + 79).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Amalarik in Vizigotsko kraljestvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
