Odpri v Google MapsKazalo
72 odnosi: Albert Hofmann, Alemani, Alemanija, Alzacija, Anabaptisti, Andreas Vesalius, Augusta Raurica, Švica, Ženeva, Črna smrt, Balkanski vojni, Baselska konvencija, Baselski Münster, Baselski mir (1795), Baselski potres 1356, Bazilika, Carl Gustav Jung, Daniel Bernoulli, Dioklecijan, Druga internacionala, Erazem Rotterdamski, Florentinski koncil, Francoska prva republika, Franki, Friedrich Nietzsche, Frithjof Schuon, Galske vojne, Gornja Germanija, Habsburžani, Hans Holbein mlajši, Henrik II. Sveti, Hermann Hesse, Jacob Burckhardt, Jakob Bernoulli I., Jean Calvin, Johann Bernoulli I., Johannes Gutenberg, Karl Barth, Karl Jaspers, Karolinško cesarstvo, Kastrum, Köppnova podnebna klasifikacija, Latenska kultura, Leonhard Euler, Leopold III. Habsburški, LSD, Massachusetts, Mersenski sporazum, Mittelland (Švica), Mulhouse, ... Razširi indeks (22 več) »
- Mesta v Švici
- Naselja ob Renu
Albert Hofmann
Albert Hofmann, švicarski kemik in izumitelj psihoaktivne substance LSD, * 11. januar 1906, Baden, Aargau, Švica, † 29. april 2008, Burg im Leimental, Švica.
Poglej Basel in Albert Hofmann
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Basel in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Basel in Alemanija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Basel in Alzacija
Anabaptisti
Anabaptisiti ali prekrščevalci so pripadniki radikalnega versko-družbenega gibanja v dobi reformacije.
Poglej Basel in Anabaptisti
Andreas Vesalius
Andreas Vesalius, s pravim imenom Andreas van Wesel, znan tudi kot Andreas Vesal in André Vésale, flamski anatom, * 31. december 1514, Bruselj, † 15. oktober 1564, v brodolomu v bližini otoka Zakintos.
Poglej Basel in Andreas Vesalius
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Poglej Basel in Augusta Raurica
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Basel in Švica
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Basel in Ženeva
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Poglej Basel in Črna smrt
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Basel in Balkanski vojni
Baselska konvencija
Baselska konvencija (angleško Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je mednarodna pogodba med državami o ravnanju z nevarnimi snovmi.
Poglej Basel in Baselska konvencija
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Basel in Baselski Münster
Baselski mir (1795)
Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.
Poglej Basel in Baselski mir (1795)
Baselski potres 1356
Potres leta 1356 v Baslu je najpomembnejši seizmološki dogodek, ki se je zgodil v Srednji Evropi v zgodovini in je imel magnitudo 6,0–7,1.
Poglej Basel in Baselski potres 1356
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Basel in Bazilika
Carl Gustav Jung
Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.
Poglej Basel in Carl Gustav Jung
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Basel in Daniel Bernoulli
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Basel in Dioklecijan
Druga internacionala
Druga internacionala (1889–1916) je bila organizacija socialističnih in delavskih strank, ki je bila ustanovljena 14. julija 1889 v Parizu.
Poglej Basel in Druga internacionala
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Basel in Erazem Rotterdamski
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Basel in Florentinski koncil
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Basel in Francoska prva republika
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Basel in Franki
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Basel in Friedrich Nietzsche
Frithjof Schuon
Frithjof Schuon, švicarski filozof, metafizik, slikar in pesnik nemškega porekla, * 18. junij 1907, Basel, Švica, † 5. maj 1998, Bloomington, Indiana, Združene države Amerike.
Poglej Basel in Frithjof Schuon
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Basel in Galske vojne
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Basel in Gornja Germanija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Basel in Habsburžani
Hans Holbein mlajši
Hans Holbein mlajši (okoli 1497– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse.
Poglej Basel in Hans Holbein mlajši
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Basel in Henrik II. Sveti
Hermann Hesse
Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.
Poglej Basel in Hermann Hesse
Jacob Burckhardt
Carl Jacob Christoph Burckhardt (25. maj 1818 - 8. avgust 1897) je bil švicarski zgodovinar umetnosti in kulture ter vpliven lik v zgodovinopisju obeh področij.
Poglej Basel in Jacob Burckhardt
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Poglej Basel in Jakob Bernoulli I.
Jean Calvin
Jean Calvin, francoski verski reformator, teolog, utemeljitelj kalvinistične protestantske cerkve, * 10. julij 1509, Noyon, Pikardija, Kraljevina Francija, † 27. maj 1564, Ženeva, Švicarska konfederacija.
Poglej Basel in Jean Calvin
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Basel in Johann Bernoulli I.
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Basel in Johannes Gutenberg
Karl Barth
Karl Barth (/bɑːrt/), švicarski pastor in teolog, * 10. maj 1886, Basel, Švica, † 10. december 1968, Basel.
Poglej Basel in Karl Barth
Karl Jaspers
Karl Theodor Jaspers, nemško-švicarski psihiater in filozof, * 23. februar 1883, Oldenburg, Nemčija, † 26. februar 1969, Basel, Švica.
Poglej Basel in Karl Jaspers
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Basel in Karolinško cesarstvo
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Basel in Kastrum
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Basel in Köppnova podnebna klasifikacija
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Basel in Latenska kultura
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Basel in Leonhard Euler
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Basel in Leopold III. Habsburški
LSD
Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.
Poglej Basel in LSD
Massachusetts
Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.
Poglej Basel in Massachusetts
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Basel in Mersenski sporazum
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Basel in Mittelland (Švica)
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Basel in Mulhouse
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Basel in Obzidje
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Basel in Oppidum
Oskar (filmska nagrada)
Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.
Poglej Basel in Oskar (filmska nagrada)
Pablo Picasso
Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.
Poglej Basel in Pablo Picasso
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Basel in Papež Pij II.
Paracelsus
Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist, * 11. november/17. december 1493, Einsiedeln (Švica), † 24. september 1541, Salzburg (Avstrija).
Poglej Basel in Paracelsus
Porrentruy
Porrentruy (nemško Pruntrut) je mesto v severozahodnem švicarskem kantonu Juri.
Poglej Basel in Porrentruy
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Poglej Basel in Protipapež Feliks V.
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Basel in Ren
Renzo Piano
Renzo Piano, italijanski arhitekt in inženir, * 14. september 1937, Genova, Italija.
Poglej Basel in Renzo Piano
Roger Federer
Roger Federer, švicarski tenisač, * 8. avgust 1981, Binningen, Švica.
Poglej Basel in Roger Federer
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Poglej Basel in Rotterdam
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Basel in Sekvani
Seznam mest v Švici
To je seznam mest v Švici.
Poglej Basel in Seznam mest v Švici
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Basel in Solidus
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Basel in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Basel in Sveto rimsko cesarstvo
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Basel in Tabula Peutingeriana
Vojna prve koalicije
Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.
Poglej Basel in Vojna prve koalicije
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Basel in Vzhodnofrankovska država
Zaha Hadid
Dame Zaha Mohammad Hadid DBE RA (زها حديد Zahā Ḥadīd), iraško - britanska arhitektka, * 31. oktober 1950, Bagdad, † 31. marec 2016, Miami.
Poglej Basel in Zaha Hadid
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Basel in Zürich