Odpri v Google MapsKazalo
137 odnosi: Albert Schweitzer, Alemani, Alzacija, Anthonis van Dyck, Atlantski ocean, Augsburška veroizpoved, Baltsko morje, Bas-Rhin, Bischheim, Bitka za Francijo, Boston, Massachusetts, Brno, Brumath, Bruselj, Bukarešta, Carigrad, Ceh, Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg, Correggio, Dresden, Druga svetovna vojna, El Greco, Evrokorpus, Evropska unija, Evropski parlament, Evropski varuh človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Farmakopeja, Felice Nazzaro, Fes, Fiat, Filip Švabski, Francija, Francisco de Goya, Francoščina, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Francosko-pruska vojna, Frankfurtski mir (1871), Geispolsheim, Giotto di Bondone, Glavno mesto, Gornja Germanija, Grande Île, Strasbourg, Hans Baldung, Hans Memling, Henrik I. Nemški, Himna, Hochfelden, ... Razširi indeks (87 več) »
- Bivše republike
- Kraji svetovne dediščine v Franciji
- Mesta v Franciji
- Naselja ob Renu
- Občine departmaja Bas-Rhin
- Prefekture Francije
Albert Schweitzer
Albert Schweitzer, nemški evangelistični teolog, popotnik, orglavec (glasbenik), filozof, zdravnik, pisatelj in nobelovec, * 14. januar 1875, Kaysersberg, Zgornja Alzacija, Nemčija (danes Francija), † 4. september 1965, Lambaréné, Gabon.
Poglej Strasbourg in Albert Schweitzer
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Strasbourg in Alemani
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Strasbourg in Alzacija
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Strasbourg in Anthonis van Dyck
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Strasbourg in Atlantski ocean
Augsburška veroizpoved
Augsburška veroizpoved (Confessio Augustana) je izpoved osnovnega nauka Evangeličanske cerkve, ki jo je v imenu luterancev sestavil Luthrov sodelavec Filip Melanchton.
Poglej Strasbourg in Augsburška veroizpoved
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Strasbourg in Baltsko morje
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Strasbourg in Bas-Rhin
Bischheim
Bischheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Bischheim
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Poglej Strasbourg in Bitka za Francijo
Boston, Massachusetts
Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.
Poglej Strasbourg in Boston, Massachusetts
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Strasbourg in Brno
Brumath
Brumath je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Brumath
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Strasbourg in Bruselj
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Strasbourg in Bukarešta
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Strasbourg in Carigrad
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Strasbourg in Ceh
Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg
Cerkev svetega Tomaža (francosko Église Saint-Thomas, nemško Thomaskirche) je zgodovinska stavba v Strasbourgu v vzhodni Franciji.
Poglej Strasbourg in Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Poglej Strasbourg in Correggio
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Strasbourg in Dresden
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Strasbourg in Druga svetovna vojna
El Greco
El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.
Poglej Strasbourg in El Greco
Evrokorpus
Evrokorpus je mednarodni korpus kopenske vojske, ki predstavlja hitroreakcijsko oboroženo silo Evropske unije; hkrati pa je tudi del Nata.
Poglej Strasbourg in Evrokorpus
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Strasbourg in Evropska unija
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Poglej Strasbourg in Evropski parlament
Evropski varuh človekovih pravic
Evropski varuh človekovih pravic preiskuje in obravnava pritožbe zoper institucije, organe in agencije Evropske unije.
Poglej Strasbourg in Evropski varuh človekovih pravic
Evropsko sodišče za človekove pravice
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP; angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959.
Poglej Strasbourg in Evropsko sodišče za človekove pravice
Farmakopeja
Farmakopeja je knjiga, ki vsebuje zbir farmacevtskih predpisov o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preskušanju, shranjevanju, izdaji in označevanju zdravil oziroma farmacevtskih substanc, ki se uporabljajo pri pripravi končnega farmacevtskega izdelka.
Poglej Strasbourg in Farmakopeja
Felice Nazzaro
Felice Nazzaro, italijanski dirkač, * 1881, Torino, Italija, † 21. marec 1940, Italija.
Poglej Strasbourg in Felice Nazzaro
Fes
Fes Fes je bil v preteklosti pogosto nošeno pokrivalo glave.
Poglej Strasbourg in Fes
Fiat
Fiat S.p.A je italijansko avtomobilsko podjetje in avtomobilska korporacija, v katero so sedaj vključena nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati.
Poglej Strasbourg in Fiat
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Strasbourg in Filip Švabski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Strasbourg in Francija
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Poglej Strasbourg in Francisco de Goya
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Strasbourg in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Strasbourg in Francoska revolucija
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Strasbourg in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Strasbourg in Francoski departma
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Strasbourg in Francosko-pruska vojna
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Poglej Strasbourg in Frankfurtski mir (1871)
Geispolsheim
Geispolsheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Geispolsheim
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Strasbourg in Giotto di Bondone
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Strasbourg in Glavno mesto
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Strasbourg in Gornja Germanija
Grande Île, Strasbourg
Grande Île je otok na reki Ill, ki leži v središču zgodovinskega mesta Strasbourg v Franciji, in pomeni velik otok.
Poglej Strasbourg in Grande Île, Strasbourg
Hans Baldung
Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.
Poglej Strasbourg in Hans Baldung
Hans Memling
Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.
Poglej Strasbourg in Hans Memling
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Strasbourg in Henrik I. Nemški
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Strasbourg in Himna
Hochfelden
Hochfelden je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Hochfelden
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Strasbourg in Humanizem
Ill (Francija)
Ill je 223 km dolga reka v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, levi pritok Rena.
Poglej Strasbourg in Ill (Francija)
Illkirch-Graffenstaden
Illkirch-Graffenstaden (alzaško Schílige) je južno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Poglej Strasbourg in Illkirch-Graffenstaden
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Poglej Strasbourg in Inkunabula
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Strasbourg in Italijani
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Strasbourg in Jadransko morje
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Strasbourg in Judje
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Strasbourg in Julijan (rimski cesar)
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Strasbourg in Kip
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Strasbourg in Konstanca, Nemčija
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Strasbourg in Krakov
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Strasbourg in Kuga
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Strasbourg in Latinščina
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Poglej Strasbourg in Le Corbusier
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Strasbourg in Lindau
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Strasbourg in Ludvik XIV. Francoski
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Strasbourg in Luksemburg
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Poglej Strasbourg in Majolika
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Strasbourg in Marseille
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Poglej Strasbourg in Marsejeza
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Strasbourg in Martin Luter
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Strasbourg in Mednarodna fonetična abeceda
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Poglej Strasbourg in Memmingen
Menuet
Pojavi se v 17.
Poglej Strasbourg in Menuet
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.
Poglej Strasbourg in Mestna hiša
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Strasbourg in Mesto
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Strasbourg in Most
Most Evrope, Strasbourg
Most Evrope (nemško Europabrücke, francosko Pont de l'Europe) je cestni most s štirimi prometnimi pasovi ter kolesarsko stezo in pešpotjo na obeh straneh med Kehlom in Strasbourgom čez Ren na meji med Nemčijo in Francijo.
Poglej Strasbourg in Most Evrope, Strasbourg
Mundolsheim
Mundolsheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Mundolsheim
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Strasbourg in Muzej
Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Muzej lepih umetnosti (Musée des Beaux-Arts de Strasbourg) v Strasbourgu hrani zbirko slik starih mojstrov, zbirko mesta Strasbourg, ki je v Alzaciji v Franciji.
Poglej Strasbourg in Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Nantski edikt
Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.
Poglej Strasbourg in Nantski edikt
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Strasbourg in Nemščina
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Strasbourg in Nemško cesarstvo
Niederhausbergen
Niederhausbergen je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Niederhausbergen
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Poglej Strasbourg in Občine Francije
Oberhausbergen
Oberhausbergen je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Oberhausbergen
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Strasbourg in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Strasbourg in Orgle
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Poglej Strasbourg in Paolo Veronese
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Strasbourg in Pariz
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Strasbourg in Peščenjak
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Strasbourg in Peter Paul Rubens
Petite France, Strasbourg
Petite France (Mala Francija) je zgodovinska četrt mesta Strasbourg v Alzaciji v vzhodni Franciji.
Poglej Strasbourg in Petite France, Strasbourg
Philippe Leclerc de Hauteclocque
Philippe François Marie, comte de Hauteclocque, francoski general, maršal Francije, * 22. november 1902, † 28. november 1947.
Poglej Strasbourg in Philippe Leclerc de Hauteclocque
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Poglej Strasbourg in Plebiscit
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Poglej Strasbourg in Predalčna lesena gradnja
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Poglej Strasbourg in Prefektura (Francija)
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Strasbourg in Protestantizem
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Strasbourg in Prva svetovna vojna
Reichstett
Reichstett je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Reichstett
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Strasbourg in Reka
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Strasbourg in Ren
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Strasbourg in Renesansa
Renska palača
Renska palača (francosko Palais du Rhin) je nekdanja cesarska palača v nemški (severovzhodni) četrti Strasbourga (Neustadt) na Trgu republike (Place de la République, nekdanji Kaiserplatz) in vzbuja občudovanje s svojo masivno kupolo.
Poglej Strasbourg in Renska palača
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Strasbourg in Rog (glasbilo)
Rohanova palača, Strasbourg
Rohanova palača je v Strasbourgu v departmaju Spodnji Ren v Franciji.
Poglej Strasbourg in Rohanova palača, Strasbourg
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija.
Poglej Strasbourg in Sandro Botticelli
Schiltigheim
Schiltigheim (alzaško Schílige) je severozahodno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Poglej Strasbourg in Schiltigheim
Secesija (obdobje)
Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.
Poglej Strasbourg in Secesija (obdobje)
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Strasbourg in Severno morje
Sezona Velikih nagrad 1921
Sezona Velikih nagrad 1921 je bila štirinajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Poglej Strasbourg in Sezona Velikih nagrad 1921
Sherlock Holmes
Sidneya Pageta iz ''The Strand Magazine''. Sherlock Holmes je izmišljeni detektiv iz pozne viktorijanske dobe, škotskega pisatelja in zdravnika, Arthurja Conana Doyla.
Poglej Strasbourg in Sherlock Holmes
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Strasbourg in Sinagoga
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Strasbourg in Sofija
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Strasbourg in Split
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Strasbourg in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Strasbourg in Starorimska civilizacija
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Strasbourg in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Strasbourg in Stuttgart
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Strasbourg in Svet Evrope
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Strasbourg in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Strasbourg in Svobodno cesarsko mesto
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Poglej Strasbourg in Tintoretto
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Poglej Strasbourg in Tramvaj
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Strasbourg in Unescova svetovna dediščina
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Strasbourg in Varšava
Velika nagrada Francije 1921
Velika nagrada Francije 1921 je bila prva dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1921.
Poglej Strasbourg in Velika nagrada Francije 1921
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Strasbourg in Veliki Novgorod
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Strasbourg in Viljem I. Nemški
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Strasbourg in Vitraj
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Strasbourg in Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfisheim
Wolfisheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Strasbourg in Wolfisheim
Zaha Hadid
Dame Zaha Mohammad Hadid DBE RA (زها حديد Zahā Ḥadīd), iraško - britanska arhitektka, * 31. oktober 1950, Bagdad, † 31. marec 2016, Miami.
Poglej Strasbourg in Zaha Hadid
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Strasbourg in 1262
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Strasbourg in 1349
14. februar
14.
Poglej Strasbourg in 14. februar
Glej tudi
Bivše republike
Kraji svetovne dediščine v Franciji
Mesta v Franciji
Naselja ob Renu
Občine departmaja Bas-Rhin
Prefekture Francije
Prav tako znan kot Strassburg, Straßburg.