Hitreje kot brskalnik!
139 odnosi: Albert Schweitzer, Alemani, Alzacija, Anthonis van Dyck, Atlantski ocean, Augsburška veroizpoved, Baltsko morje, Bas-Rhin, Bischheim, Bitka za Francijo, Boston, Massachusetts, Brno, Brumath, Bruselj, Bukarešta, Carigrad, Ceh, Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg, Correggio, Dresden, Druga svetovna vojna, El Greco, Evrokorpus, Evropska unija, Evropski parlament, Evropski varuh človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Farmakopeja, Felice Nazzaro, Fes, Fiat, Filip Švabski, Francija, Francisco de Goya, Francoščina, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Francosko-pruska vojna, Frankfurtski mir (1871), Geispolsheim, Giotto di Bondone, Glavno mesto, Gornja Germanija, Grande Île, Strasbourg, Hans Baldung, Hans Memling, Henrik I. Nemški, Himna, Hochfelden, ..., Humanizem, Ill (Francija), Illkirch-Graffenstaden, Inkunabula, Italijani, Jadransko morje, Judje, Julijan (rimski cesar), Kip, Konstanca, Nemčija, Krakov, Kuga, Latinščina, Le Corbusier, Lindau, Ludvik XIV. Francoski, Luksemburg, Majolika, Marseille, Marsejeza, Martin Luter, Mednarodna fonetična abeceda, Memmingen, Menuet, Mestna hiša, Mesto, Most, Most Evrope, Strasbourg, Mundolsheim, Muzej, Muzej lepih umetnosti, Strasbourg, Nantski edikt, Nemščina, Nemško cesarstvo, Niederhausbergen, Občine Francije, Oberhausbergen, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orgle, Paolo Veronese, Pariz, Périgueux, Peščenjak, Peter Paul Rubens, Petite France, Strasbourg, Philippe Leclerc de Hauteclocque, Plebiscit, Predalčna lesena gradnja, Prefektura (Francija), Protestantizem, Prva svetovna vojna, Reichstett, Reka, Ren, Renesansa, Renska palača, Rog (glasbilo), Rohanova palača, Strasbourg, Sandro Botticelli, Schiltigheim, Secesija (obdobje), Severno morje, Sezona Velikih nagrad 1921, Sherlock Holmes, Sinagoga, Sofija, Split, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stuttgart, Svet Evrope, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Tintoretto, Tramvaj, Tridesetletna vojna, Unescova svetovna dediščina, Varšava, Velika nagrada Francije 1921, Veliki Novgorod, Viljem I. Nemški, Vitraj, Wolfgang Amadeus Mozart, Wolfisheim, Zaha Hadid, 1262, 1349, 14. februar. Razširi indeks (89 več) »
Albert Schweitzer
Albert Schweitzer, nemški evangelistični teolog, popotnik, orglavec (glasbenik), filozof, zdravnik, pisatelj in nobelovec, * 14. januar 1875, Kaysersberg, Zgornja Alzacija, Nemčija (danes Francija), † 4. september 1965, Lambaréné, Gabon.
Novo!!: Strasbourg in Albert Schweitzer · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Strasbourg in Alemani · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Strasbourg in Alzacija · Poglej več »
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Novo!!: Strasbourg in Anthonis van Dyck · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Strasbourg in Atlantski ocean · Poglej več »
Augsburška veroizpoved
Augsburška veroizpoved (Confessio Augustana) je izpoved osnovnega nauka Evangeličanske cerkve, ki jo je v imenu luterancev sestavil Luthrov sodelavec Filip Melanchton.
Novo!!: Strasbourg in Augsburška veroizpoved · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Strasbourg in Baltsko morje · Poglej več »
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Strasbourg in Bas-Rhin · Poglej več »
Bischheim
Bischheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Bischheim · Poglej več »
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Strasbourg in Bitka za Francijo · Poglej več »
Boston, Massachusetts
Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.
Novo!!: Strasbourg in Boston, Massachusetts · Poglej več »
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Novo!!: Strasbourg in Brno · Poglej več »
Brumath
Brumath je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Brumath · Poglej več »
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Novo!!: Strasbourg in Bruselj · Poglej več »
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Novo!!: Strasbourg in Bukarešta · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Strasbourg in Carigrad · Poglej več »
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Novo!!: Strasbourg in Ceh · Poglej več »
Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg
Cerkev svetega Tomaža (francosko Église Saint-Thomas, nemško Thomaskirche) je zgodovinska stavba v Strasbourgu v vzhodni Franciji.
Novo!!: Strasbourg in Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg · Poglej več »
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Novo!!: Strasbourg in Correggio · Poglej več »
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Novo!!: Strasbourg in Dresden · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Strasbourg in Druga svetovna vojna · Poglej več »
El Greco
El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.
Novo!!: Strasbourg in El Greco · Poglej več »
Evrokorpus
Evrokorpus je mednarodni korpus kopenske vojske, ki predstavlja hitroreakcijsko oboroženo silo Evropske unije; hkrati pa je tudi del Nata.
Novo!!: Strasbourg in Evrokorpus · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Strasbourg in Evropska unija · Poglej več »
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Novo!!: Strasbourg in Evropski parlament · Poglej več »
Evropski varuh človekovih pravic
Evropski varuh človekovih pravic preiskuje in obravnava pritožbe zoper institucije, organe in agencije Evropske unije.
Novo!!: Strasbourg in Evropski varuh človekovih pravic · Poglej več »
Evropsko sodišče za človekove pravice
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP; angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959.
Novo!!: Strasbourg in Evropsko sodišče za človekove pravice · Poglej več »
Farmakopeja
Farmakopeja je knjiga, ki vsebuje zbir farmacevtskih predpisov o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preskušanju, shranjevanju, izdaji in označevanju zdravil oziroma farmacevtskih substanc, ki se uporabljajo pri pripravi končnega farmacevtskega izdelka.
Novo!!: Strasbourg in Farmakopeja · Poglej več »
Felice Nazzaro
Felice Nazzaro, italijanski dirkač, * 1881, Torino, Italija, † 21. marec 1940, Italija.
Novo!!: Strasbourg in Felice Nazzaro · Poglej več »
Fes
Fes Fes je bil v preteklosti pogosto nošeno pokrivalo glave.
Novo!!: Strasbourg in Fes · Poglej več »
Fiat
Fiat S.p.A je italijansko avtomobilsko podjetje in avtomobilska korporacija, v katero so sedaj vključena nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati.
Novo!!: Strasbourg in Fiat · Poglej več »
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Novo!!: Strasbourg in Filip Švabski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Strasbourg in Francija · Poglej več »
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Novo!!: Strasbourg in Francisco de Goya · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Strasbourg in Francoščina · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Strasbourg in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Strasbourg in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Strasbourg in Francoski departma · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Strasbourg in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Novo!!: Strasbourg in Frankfurtski mir (1871) · Poglej več »
Geispolsheim
Geispolsheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Geispolsheim · Poglej več »
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Novo!!: Strasbourg in Giotto di Bondone · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Strasbourg in Glavno mesto · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Strasbourg in Gornja Germanija · Poglej več »
Grande Île, Strasbourg
Grande Île je otok na reki Ill, ki leži v središču zgodovinskega mesta Strasbourg v Franciji, in pomeni velik otok.
Novo!!: Strasbourg in Grande Île, Strasbourg · Poglej več »
Hans Baldung
Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.
Novo!!: Strasbourg in Hans Baldung · Poglej več »
Hans Memling
Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.
Novo!!: Strasbourg in Hans Memling · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Strasbourg in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Novo!!: Strasbourg in Himna · Poglej več »
Hochfelden
Hochfelden je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Hochfelden · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Strasbourg in Humanizem · Poglej več »
Ill (Francija)
Ill je 223 km dolga reka v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, levi pritok Rena.
Novo!!: Strasbourg in Ill (Francija) · Poglej več »
Illkirch-Graffenstaden
Illkirch-Graffenstaden (alzaško Schílige) je južno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Novo!!: Strasbourg in Illkirch-Graffenstaden · Poglej več »
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Novo!!: Strasbourg in Inkunabula · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Strasbourg in Italijani · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Strasbourg in Jadransko morje · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Strasbourg in Judje · Poglej več »
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26. junij 363, Maranga ob Tigrisu, Mezopotamija.
Novo!!: Strasbourg in Julijan (rimski cesar) · Poglej več »
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Novo!!: Strasbourg in Kip · Poglej več »
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Novo!!: Strasbourg in Konstanca, Nemčija · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Strasbourg in Krakov · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Strasbourg in Kuga · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Strasbourg in Latinščina · Poglej več »
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Novo!!: Strasbourg in Le Corbusier · Poglej več »
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Strasbourg in Lindau · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Strasbourg in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Strasbourg in Luksemburg · Poglej več »
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Novo!!: Strasbourg in Majolika · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Strasbourg in Marseille · Poglej več »
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Novo!!: Strasbourg in Marsejeza · Poglej več »
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Novo!!: Strasbourg in Martin Luter · Poglej več »
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Novo!!: Strasbourg in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Novo!!: Strasbourg in Memmingen · Poglej več »
Menuet
Pojavi se v 17.
Novo!!: Strasbourg in Menuet · Poglej več »
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je običajno sedež župana mesta, kraja, trga ali občine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del stavbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno stavbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "občinska stavba", če v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za različne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše značilno arhitekturo, stavbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne (na primer Guildhall, London). Stavba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.
Novo!!: Strasbourg in Mestna hiša · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Strasbourg in Mesto · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Strasbourg in Most · Poglej več »
Most Evrope, Strasbourg
Most Evrope (nemško Europabrücke, francosko Pont de l'Europe) je cestni most s štirimi prometnimi pasovi ter kolesarsko stezo in pešpotjo na obeh straneh med Kehlom in Strasbourgom čez Ren na meji med Nemčijo in Francijo.
Novo!!: Strasbourg in Most Evrope, Strasbourg · Poglej več »
Mundolsheim
Mundolsheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Mundolsheim · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Strasbourg in Muzej · Poglej več »
Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Muzej lepih umetnosti (Musée des Beaux-Arts de Strasbourg) v Strasbourgu hrani zbirko slik starih mojstrov, zbirko mesta Strasbourg, ki je v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Strasbourg in Muzej lepih umetnosti, Strasbourg · Poglej več »
Nantski edikt
Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.
Novo!!: Strasbourg in Nantski edikt · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Strasbourg in Nemščina · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Strasbourg in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Niederhausbergen
Niederhausbergen je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Niederhausbergen · Poglej več »
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Novo!!: Strasbourg in Občine Francije · Poglej več »
Oberhausbergen
Oberhausbergen je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Oberhausbergen · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Strasbourg in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Novo!!: Strasbourg in Orgle · Poglej več »
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Novo!!: Strasbourg in Paolo Veronese · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Strasbourg in Pariz · Poglej več »
Périgueux
Brez opisa.
Novo!!: Strasbourg in Périgueux · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Strasbourg in Peščenjak · Poglej več »
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Novo!!: Strasbourg in Peter Paul Rubens · Poglej več »
Petite France, Strasbourg
Petite France (Mala Francija) je zgodovinska četrt mesta Strasbourg v Alzaciji v vzhodni Franciji.
Novo!!: Strasbourg in Petite France, Strasbourg · Poglej več »
Philippe Leclerc de Hauteclocque
Philippe François Marie, comte de Hauteclocque, francoski general, maršal Francije, * 22. november 1902, † 28. november 1947.
Novo!!: Strasbourg in Philippe Leclerc de Hauteclocque · Poglej več »
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Novo!!: Strasbourg in Plebiscit · Poglej več »
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Novo!!: Strasbourg in Predalčna lesena gradnja · Poglej več »
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Novo!!: Strasbourg in Prefektura (Francija) · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Strasbourg in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Strasbourg in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reichstett
Reichstett je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Reichstett · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Strasbourg in Reka · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Strasbourg in Ren · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Strasbourg in Renesansa · Poglej več »
Renska palača
Renska palača (francosko Palais du Rhin) je nekdanja cesarska palača v nemški (severovzhodni) četrti Strasbourga (Neustadt) na Trgu republike (Place de la République, nekdanji Kaiserplatz) in vzbuja občudovanje s svojo masivno kupolo.
Novo!!: Strasbourg in Renska palača · Poglej več »
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Novo!!: Strasbourg in Rog (glasbilo) · Poglej več »
Rohanova palača, Strasbourg
Rohanova palača je v Strasbourgu v departmaju Spodnji Ren v Franciji.
Novo!!: Strasbourg in Rohanova palača, Strasbourg · Poglej več »
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija. Njegov posmrtni sloves je trpel do poznega 19. stoletja; ko je njegovo delo vnovič postalo pokazatelj veličine zgodnjerenesančnega slikarstva in sta njegovi sliki Rojstvo Venere in Pomlad postali najbolj znani mojstrski dosežek florentinskega slikarstva 15. stoletja.
Novo!!: Strasbourg in Sandro Botticelli · Poglej več »
Schiltigheim
Schiltigheim (alzaško Schílige) je severozahodno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Novo!!: Strasbourg in Schiltigheim · Poglej več »
Secesija (obdobje)
Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.
Novo!!: Strasbourg in Secesija (obdobje) · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Strasbourg in Severno morje · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1921
Sezona Velikih nagrad 1921 je bila štirinajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Strasbourg in Sezona Velikih nagrad 1921 · Poglej več »
Sherlock Holmes
Sidneya Pageta iz ''The Strand Magazine''. Sherlock Holmes je izmišljeni detektiv iz pozne viktorijanske dobe, škotskega pisatelja in zdravnika, Arthurja Conana Doyla.
Novo!!: Strasbourg in Sherlock Holmes · Poglej več »
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Novo!!: Strasbourg in Sinagoga · Poglej več »
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Novo!!: Strasbourg in Sofija · Poglej več »
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Novo!!: Strasbourg in Split · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Strasbourg in Sredozemsko morje · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Strasbourg in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Strasbourg in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu · Poglej več »
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Novo!!: Strasbourg in Stuttgart · Poglej več »
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Novo!!: Strasbourg in Svet Evrope · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Strasbourg in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Strasbourg in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Novo!!: Strasbourg in Tintoretto · Poglej več »
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Novo!!: Strasbourg in Tramvaj · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Strasbourg in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Strasbourg in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Strasbourg in Varšava · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1921
Velika nagrada Francije 1921 je bila prva dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1921.
Novo!!: Strasbourg in Velika nagrada Francije 1921 · Poglej več »
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Novo!!: Strasbourg in Veliki Novgorod · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Strasbourg in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Novo!!: Strasbourg in Vitraj · Poglej več »
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Novo!!: Strasbourg in Wolfgang Amadeus Mozart · Poglej več »
Wolfisheim
Wolfisheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Strasbourg in Wolfisheim · Poglej več »
Zaha Hadid
Dame Zaha Mohammad Hadid DBE RA (زها حديد Zahā Ḥadīd), iraško - britanska arhitektka, * 31. oktober 1950, Bagdad, † 31. marec 2016, Miami.
Novo!!: Strasbourg in Zaha Hadid · Poglej več »
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Strasbourg in 1262 · Poglej več »
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Strasbourg in 1349 · Poglej več »
14. februar
14.
Novo!!: Strasbourg in 14. februar · Poglej več »
