Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Hermann Hesse

Index Hermann Hesse

Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.

96 odnosi: Abraxas (album), Akvarel, André Gide, Avtobiografija, Šrilanka, Švabska, Švica, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Črnovice, Basel, Benetke, Berlin, Bern, Bertolt Brecht, Bodensko jezero, Bologna, Bukovina, Carl Gustav Jung, Carlos Santana, Ceh, Clemens Brentano, Daoizem, Demian, Doktorat, Druga svetovna vojna, Eduard Mörike, Esslingen am Neckar, Estonija, Eugen d'Albert, Filologija, Firence, Friedrich Hölderlin, Friedrich Schiller, Gautama Buda, Genova, Gottfried Keller, Gotthold Ephraim Lessing, Grška mitologija, Heilbronn, Henri Matisse, Indija, Johann Wolfgang von Goethe, Joseph von Eichendorff, Konjiček, Lübeck, Levkemija, Literarna kritika, Ludwig Tieck, Martin Buber, Max Brod, ..., Melanholija, Meningitis, Milano, Mistika, Možganska kap, Nacionalizem, Nacionalsocializem, Narcis in Zlatoust, Nemško cesarstvo, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za književnost, Novalis, Odiseja, Osebno ime, Padova, Pietizem, Projekt Gutenberg, Prva svetovna vojna, Psevdonim, Psihoanaliza, Ravena, Razvojni roman, Richard Strauss, Romain Rolland, Romantika, Romeo in Julija, Ruski imperij, Samomor, Samostan Maulbronn, Santana (glasbena skupina), Schwarzwald, Siddharta (roman), Stefan Zweig, Stepni volk, Strojenje, Stuttgart, Tübingen, Teologija, Teravadski budizem, Theodor W. Adorno, Thomas Mann, Ulm, Würzburg, William Shakespeare, Zgodovinski leksikon Švice, Zvezna republika Nemčija (1949–1990). Razširi indeks (46 več) »

Abraxas (album)

Abraxas je drugi studijski album latin rock skupine Santana.

Novo!!: Hermann Hesse in Abraxas (album) · Poglej več »

Akvarel

Akvarel je slikarska tehnika s kitajskim tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili.

Novo!!: Hermann Hesse in Akvarel · Poglej več »

André Gide

André Paul Guillaume Gide, francoski pisatelj, literarni kritik in urednik, nobelovec, * 22. november 1869, Pariz, Francija † 19. februar 1951, Pariz.

Novo!!: Hermann Hesse in André Gide · Poglej več »

Avtobiografija

Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.

Novo!!: Hermann Hesse in Avtobiografija · Poglej več »

Šrilanka

Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.

Novo!!: Hermann Hesse in Šrilanka · Poglej več »

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Novo!!: Hermann Hesse in Švabska · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Novo!!: Hermann Hesse in Švica · Poglej več »

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.

Novo!!: Hermann Hesse in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich · Poglej več »

Črnovice

Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.

Novo!!: Hermann Hesse in Črnovice · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Novo!!: Hermann Hesse in Basel · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Novo!!: Hermann Hesse in Benetke · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Hermann Hesse in Berlin · Poglej več »

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Novo!!: Hermann Hesse in Bern · Poglej več »

Bertolt Brecht

Bertolt Brecht, nemški dramatik, * 10. februar 1898, Augsburg, Nemško cesarstvo, † 14. avgust 1956, Berlin, Nemška demokratična republika.

Novo!!: Hermann Hesse in Bertolt Brecht · Poglej več »

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.

Novo!!: Hermann Hesse in Bodensko jezero · Poglej več »

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Novo!!: Hermann Hesse in Bologna · Poglej več »

Bukovina

Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.

Novo!!: Hermann Hesse in Bukovina · Poglej več »

Carl Gustav Jung

Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.

Novo!!: Hermann Hesse in Carl Gustav Jung · Poglej več »

Carlos Santana

Carlos Santana, mehiško-ameriški kitarist, pevec in skladatelj, * 20. julij 1947, Autlán de Navarro, Jalisco, Mehika.

Novo!!: Hermann Hesse in Carlos Santana · Poglej več »

Ceh

Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.

Novo!!: Hermann Hesse in Ceh · Poglej več »

Clemens Brentano

Clemens Brentano (Emilie Linder, po letu 1833) Clemens Wenzeslaus Brentano de La Roche, nemški pisatelj, * 9. september 1778, Koblenz-Ehrenbreitstein, Nemčija, † 28. julij 1842, Aschaffenburg, Nemčija.

Novo!!: Hermann Hesse in Clemens Brentano · Poglej več »

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Novo!!: Hermann Hesse in Daoizem · Poglej več »

Demian

Demian: Zgodba o mladosti Emila Sinclairja je razvojni roman Hermanna Hesseja.

Novo!!: Hermann Hesse in Demian · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Hermann Hesse in Doktorat · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Hermann Hesse in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Eduard Mörike

Eduard Friedrich Philip Mörike, nemški pisatelj, prevajalec in pesnik, * 8. september 1804, Ludwigsburg, Nemčija, † 4. junij 1875, Stuttgart.

Novo!!: Hermann Hesse in Eduard Mörike · Poglej več »

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Novo!!: Hermann Hesse in Esslingen am Neckar · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Novo!!: Hermann Hesse in Estonija · Poglej več »

Eugen d'Albert

Eugen Francis Charles d'Albert, nemški skladatelj in pianist škotskega rodu, * 10. april 1864, Glasgow, Škotska, † 3. marec 1932, Riga, Latvija.

Novo!!: Hermann Hesse in Eugen d'Albert · Poglej več »

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Novo!!: Hermann Hesse in Filologija · Poglej več »

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Novo!!: Hermann Hesse in Firence · Poglej več »

Friedrich Hölderlin

Johann Christian Friedrich Hölderlin, nemški pesnik in prevajalec, * 20. marec 1770, Lauffen am Neckar, † 7. junij 1843, Tübingen, velja za enega izmed pomembnejših nemških lirikov in ga uvrščajo v ustvarjalce med klasiko in romantiko.

Novo!!: Hermann Hesse in Friedrich Hölderlin · Poglej več »

Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.

Novo!!: Hermann Hesse in Friedrich Schiller · Poglej več »

Gautama Buda

Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama; Gautama namely Gotama in Pali ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.). Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.

Novo!!: Hermann Hesse in Gautama Buda · Poglej več »

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Novo!!: Hermann Hesse in Genova · Poglej več »

Gottfried Keller

Gottfried Keller, švicarski pesnik, pisatelj in politik, * 19. julij 1819 v Zürich, Švica, † 15. julij 1890.

Novo!!: Hermann Hesse in Gottfried Keller · Poglej več »

Gotthold Ephraim Lessing

Gotthold Ephraim Lessing, nemški pisatelj, filozof, dramatik, publicist, umetnostni kritik, * 22. januar 1729, Kamjenc, Gornje Lužice, Elektorat Saška, † 15. februar 1781, Braunschweig, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.

Novo!!: Hermann Hesse in Gotthold Ephraim Lessing · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Hermann Hesse in Grška mitologija · Poglej več »

Heilbronn

Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Novo!!: Hermann Hesse in Heilbronn · Poglej več »

Henri Matisse

Henri-Émile-Benoît Matisse, francoski umetnik, * 31. december 1869, Le Cateau-Cambrésis, Nord-Pas-de-Calais, Francija, † 3. november 1954, Cimiez zdaj Nica.

Novo!!: Hermann Hesse in Henri Matisse · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Hermann Hesse in Indija · Poglej več »

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Novo!!: Hermann Hesse in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »

Joseph von Eichendorff

Baron Joseph Karl Benedikt von Eichendorff, nemški pesnik in pisatelj, * 10. marec 1788, grad Lubowitz pri Ratiboru, Zgornja Šlezija, † 26. november 1857, Nise, Zgornja Šlezija.

Novo!!: Hermann Hesse in Joseph von Eichendorff · Poglej več »

Konjiček

Konjíček je najljubše delo, ki ga nekdo počne v svojem prostem času.

Novo!!: Hermann Hesse in Konjiček · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Novo!!: Hermann Hesse in Lübeck · Poglej več »

Levkemija

Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.

Novo!!: Hermann Hesse in Levkemija · Poglej več »

Literarna kritika

Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.

Novo!!: Hermann Hesse in Literarna kritika · Poglej več »

Ludwig Tieck

Johann Ludwig Tieck, nemški pesnik, pisatelj, izdajatelj in prevajalec, * 31. maj 1773, Berlin, † 28. april 1853, Berlin.

Novo!!: Hermann Hesse in Ludwig Tieck · Poglej več »

Martin Buber

Martin Buber, judovski filozof religije, * 8. februar 1878, Dunaj, † 13. junij 1965, Jeruzalem.

Novo!!: Hermann Hesse in Martin Buber · Poglej več »

Max Brod

Max Brod, avstrijsko-judovski pisatelj, * 27. maj 1884, Praga, † 20. december 1968, Tel Aviv.

Novo!!: Hermann Hesse in Max Brod · Poglej več »

Melanholija

Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.

Novo!!: Hermann Hesse in Melanholija · Poglej več »

Meningitis

Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.

Novo!!: Hermann Hesse in Meningitis · Poglej več »

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Novo!!: Hermann Hesse in Milano · Poglej več »

Mistika

Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.

Novo!!: Hermann Hesse in Mistika · Poglej več »

Možganska kap

srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.

Novo!!: Hermann Hesse in Možganska kap · Poglej več »

Nacionalizem

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.

Novo!!: Hermann Hesse in Nacionalizem · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Hermann Hesse in Nacionalsocializem · Poglej več »

Narcis in Zlatoust

Narcis in Zlatoust je deveti roman nemškega pisatelja Hermanna Hesseja.

Novo!!: Hermann Hesse in Narcis in Zlatoust · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Hermann Hesse in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Novo!!: Hermann Hesse in Nobelova nagrada · Poglej več »

Nobelova nagrada za književnost

Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.

Novo!!: Hermann Hesse in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »

Novalis

Novalis, pravo ime baron Georg Friedrich Philipp Freiherr von Hardenberg, nemški pesnik, filozof in rudarski inženir, * 2. maj 1772, dvorec Oberwiederstedt pri Mansfeldu, † 25. marec 1801 Weißenfels.

Novo!!: Hermann Hesse in Novalis · Poglej več »

Odiseja

Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.

Novo!!: Hermann Hesse in Odiseja · Poglej več »

Osebno ime

Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.

Novo!!: Hermann Hesse in Osebno ime · Poglej več »

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Novo!!: Hermann Hesse in Padova · Poglej več »

Pietizem

Pietizem je protestantsko gibanje v 17.

Novo!!: Hermann Hesse in Pietizem · Poglej več »

Projekt Gutenberg

Projekt Gutenberg (PG) je digitalna knjižnica prosto dostopnih besedil fizično obstoječih knjig v elektronski obliki.

Novo!!: Hermann Hesse in Projekt Gutenberg · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Hermann Hesse in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Psevdonim

Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).

Novo!!: Hermann Hesse in Psevdonim · Poglej več »

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Novo!!: Hermann Hesse in Psihoanaliza · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Novo!!: Hermann Hesse in Ravena · Poglej več »

Razvojni roman

Razvojni roman (nem. Entwicklungsroman, Bildungsroman) je romaneskni žanr, nastal v razsvetljenstvu, razširjen pa predvsem v dobi predromantike in romantike.

Novo!!: Hermann Hesse in Razvojni roman · Poglej več »

Richard Strauss

Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen.

Novo!!: Hermann Hesse in Richard Strauss · Poglej več »

Romain Rolland

Romain Rolland, francoski pisatelj, * 29. januar 1866, † 30. december 1944.

Novo!!: Hermann Hesse in Romain Rolland · Poglej več »

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Novo!!: Hermann Hesse in Romantika · Poglej več »

Romeo in Julija

Romeo in Julija je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.

Novo!!: Hermann Hesse in Romeo in Julija · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Hermann Hesse in Ruski imperij · Poglej več »

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Novo!!: Hermann Hesse in Samomor · Poglej več »

Samostan Maulbronn

Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.

Novo!!: Hermann Hesse in Samostan Maulbronn · Poglej več »

Santana (glasbena skupina)

Santana je ameriška latin rock skupina, ki jo je leta 1967 v San Franciscu ustanovil mehiški kitarist Carlos Santana.

Novo!!: Hermann Hesse in Santana (glasbena skupina) · Poglej več »

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Novo!!: Hermann Hesse in Schwarzwald · Poglej več »

Siddharta (roman)

‎ Siddharta je roman nemškega pisatelja Hermanna Hesseja, ki je prvič izšel leta 1922.

Novo!!: Hermann Hesse in Siddharta (roman) · Poglej več »

Stefan Zweig

Stefan Zweig, avstrijski pisatelj, * 28. november 1881, Dunaj, † 22. februar 1942, Petrópolis, Rio de Janeiro, Brazilija.

Novo!!: Hermann Hesse in Stefan Zweig · Poglej več »

Stepni volk

Stepni volk (v izvirniku) je roman nemško-švicarskega avtorja Hermanna Hesseja.

Novo!!: Hermann Hesse in Stepni volk · Poglej več »

Strojenje

Strojilnica usnja v Maroku Strojenje je predelava surove živalske kože s strojili v usnje.

Novo!!: Hermann Hesse in Strojenje · Poglej več »

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Novo!!: Hermann Hesse in Stuttgart · Poglej več »

Tübingen

Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.

Novo!!: Hermann Hesse in Tübingen · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Hermann Hesse in Teologija · Poglej več »

Teravadski budizem

Buda Teravada ali Theravāda je starodavna veja Budizma.

Novo!!: Hermann Hesse in Teravadski budizem · Poglej več »

Theodor W. Adorno

Theodor W. Adorno, s polnim imenom Theodor Ludwig Wiesengrund Adorno, nemški filozof, sociolog, muzikolog, glasbeni kritik in skladatelj, * 11. september 1903, Frankfurt na Majni, Nemško cesarstvo, † 6. avgust 1969, Visp, Švica.

Novo!!: Hermann Hesse in Theodor W. Adorno · Poglej več »

Thomas Mann

Paul Thomas Mann, nemški pisatelj in akademik, nobelovec, * 6. junij 1875, Lübeck, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 1955, Zürich, Švica.

Novo!!: Hermann Hesse in Thomas Mann · Poglej več »

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Novo!!: Hermann Hesse in Ulm · Poglej več »

Würzburg

Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Hermann Hesse in Würzburg · Poglej več »

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Novo!!: Hermann Hesse in William Shakespeare · Poglej več »

Zgodovinski leksikon Švice

Zgodovinski leksikon Švice je enciklopedija zgodovine Švice.

Novo!!: Hermann Hesse in Zgodovinski leksikon Švice · Poglej več »

Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.

Novo!!: Hermann Hesse in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Herman Hesse.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »