Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Henri Matisse

Index Henri Matisse

Henri-Émile-Benoît Matisse, francoski umetnik, * 31. december 1869, Le Cateau-Cambrésis, Nord-Pas-de-Calais, Francija, † 3. november 1954, Cimiez zdaj Nica.

45 odnosi: Akvatinta, Auguste Rodin, Barva, Dvanajstnik, Embolija, Fauvizem, Francija, Francozi, Gestapo, Gimnazija, Grafika, Ilustracija, Impresionizem, Juan Gris, København, Kip, Kiparstvo, Kolaž, Korzika, Krajinsko slikarstvo, Kubizem, Lesorez, Litografija, Marcel Duchamp, Nica, Nord - Pas-de-Calais, Pablo Picasso, Pariz, Polinezija, Pravo, Prva svetovna vojna, Risba, Simbolizem (umetnost), Slikar, Svetovna razstava, Toulouse, Tumor, Umetnik, Vasilij Kandinski, Vincent van Gogh, 1869, 1954, 20. stoletje, 3. november, 31. december.

Akvatinta

Akvatinta je tehnika globokega tiska, različica jedkanja, ki ustvarja področja tona in ne črt.

Novo!!: Henri Matisse in Akvatinta · Poglej več »

Auguste Rodin

François Auguste René Rodin, francoski kipar, * 12. november 1840, Pariz, Francija, † 17. november 1917, Meudon.

Novo!!: Henri Matisse in Auguste Rodin · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Henri Matisse in Barva · Poglej več »

Dvanajstnik

Prebavni trakt: 1.

Novo!!: Henri Matisse in Dvanajstnik · Poglej več »

Embolija

Embolija je nenadna zamašitev žile, navadno arterije, s krvnim strdkom, maščobo, zrakom ali drugo snovjo, ki jo tja prinese tok krvi.

Novo!!: Henri Matisse in Embolija · Poglej več »

Fauvizem

''Tiger'', Franz Marc, 1912 Fauvizem ali fovizem (iz francoske besede fauves, divji) je bila slikarska smer, ki je zelo nasprotovala impresionizmu (Henri Matisse, Vlaminck,...). Fauvisti so se zavzemali za čisti in pogosto ploskovit nanos barv brez plastične modelacije, brez perspektive in čustvenih poudarkov.

Novo!!: Henri Matisse in Fauvizem · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Henri Matisse in Francija · Poglej več »

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Henri Matisse in Francozi · Poglej več »

Gestapo

koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.

Novo!!: Henri Matisse in Gestapo · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Henri Matisse in Gimnazija · Poglej več »

Grafika

Kacušike Hokusaija: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830) Grafika (γραφική graphiké.

Novo!!: Henri Matisse in Grafika · Poglej več »

Ilustracija

Ilustracija na temo knjižnični red avtorice Ines Zgonc. Ilustracija je predstavitvena slikovna forma, narejena v risbi, sliki, fotografiji ali kateri drugi umetniški tehniki, z namenom, da prikaže in razloži čutne informacije (na primer slikovna razlaga zgodbe, članka v časopisu, pesmi,...) skozi grafično reprezentacijo.

Novo!!: Henri Matisse in Ilustracija · Poglej več »

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.

Novo!!: Henri Matisse in Impresionizem · Poglej več »

Juan Gris

José Victoriano Carmelo Carlos González-Pérez, znan pod imenom Juan Gris, španski slikar, * 23. marec 1887, Madrid, Španja, † 11. maj 1927, Boulogne-Billancourt, Francija.

Novo!!: Henri Matisse in Juan Gris · Poglej več »

København

København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.

Novo!!: Henri Matisse in København · Poglej več »

Kip

Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.

Novo!!: Henri Matisse in Kip · Poglej več »

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Novo!!: Henri Matisse in Kiparstvo · Poglej več »

Kolaž

Kolaž in akvarel - avtorica I. Z. Kolaž (iz francoščine: coller, lepiti) je umetniško delo (ter hkrati tudi ime tehnike); najpogosteje ga ta beseda označuje v vizualni umetnosti; narejeno kot sestavljanka iz različnih materialov ter oblik, ki oblikujejo povsem novo formo.

Novo!!: Henri Matisse in Kolaž · Poglej več »

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Novo!!: Henri Matisse in Korzika · Poglej več »

Krajinsko slikarstvo

Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.

Novo!!: Henri Matisse in Krajinsko slikarstvo · Poglej več »

Kubizem

Juan Gris: ''Moški v kavarni'' iz leta 1914 Kubizem je umetniška smer v sodobnem slikarstvu, za katero je značilnost predstavljanje predmeta iz različnih zornih kotov hkrati.

Novo!!: Henri Matisse in Kubizem · Poglej več »

Lesorez

Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.

Novo!!: Henri Matisse in Lesorez · Poglej več »

Litografija

Jurija Pajka iz leta 1836 Litografija ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa risbe s kamnite plošče na papir.

Novo!!: Henri Matisse in Litografija · Poglej več »

Marcel Duchamp

Henri-Robert-Marcel Duchamp, francoski slikar, kipar, šahist in pisatelj, * 28. julij 1887, Blainville-Crevon, Francija, † 2. oktober 1968, Neuilly-sur-Seine, Francija.

Novo!!: Henri Matisse in Marcel Duchamp · Poglej več »

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Novo!!: Henri Matisse in Nica · Poglej več »

Nord - Pas-de-Calais

Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.

Novo!!: Henri Matisse in Nord - Pas-de-Calais · Poglej več »

Pablo Picasso

Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.

Novo!!: Henri Matisse in Pablo Picasso · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Henri Matisse in Pariz · Poglej več »

Polinezija

Polinézija (iz grščine: πολύς »polus« mnogo + νῆσος »nēsos« otok) je podregija Oceanije, ki zajema ogromno skupino več kot 1000 otokov, raztresenih po osrednjem in južnem Tihem oceanu.

Novo!!: Henri Matisse in Polinezija · Poglej več »

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Novo!!: Henri Matisse in Pravo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Henri Matisse in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Risba

Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.

Novo!!: Henri Matisse in Risba · Poglej več »

Simbolizem (umetnost)

''La Vetta,'' 1912, manifest italijanskega simbolističnega gibanja slikarja Cesareja Saccaggija iz Tortone. V drugi polovici 19.

Novo!!: Henri Matisse in Simbolizem (umetnost) · Poglej več »

Slikar

Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.

Novo!!: Henri Matisse in Slikar · Poglej več »

Svetovna razstava

Bruslju (1897) Svetovna razstava (znana tudi pod angleškim izrazom World's Fair in okrajšavo Expo) je množična prireditev, namenjena predstavljanju dosežkov človeštva mednarodni javnosti.

Novo!!: Henri Matisse in Svetovna razstava · Poglej več »

Toulouse

Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

Novo!!: Henri Matisse in Toulouse · Poglej več »

Tumor

Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.

Novo!!: Henri Matisse in Tumor · Poglej več »

Umetnik

Plesni umetniki Umetnik je (praviloma uveljavljen) samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih.

Novo!!: Henri Matisse in Umetnik · Poglej več »

Vasilij Kandinski

Vasilij Vasiljevič Kandinski, ruski slikar, grafik in umetnostni teoretik, * 16. december (4. december, ruski koledar) 1866, Moskva, Rusija, † 13. december 1944, Neuilly-sur-Seine, Francija.

Novo!!: Henri Matisse in Vasilij Kandinski · Poglej več »

Vincent van Gogh

Vincent van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.

Novo!!: Henri Matisse in Vincent van Gogh · Poglej več »

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Henri Matisse in 1869 · Poglej več »

1954

1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Henri Matisse in 1954 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Henri Matisse in 20. stoletje · Poglej več »

3. november

3.

Novo!!: Henri Matisse in 3. november · Poglej več »

31. december

31.

Novo!!: Henri Matisse in 31. december · Poglej več »

Preusmerja sem:

Henri-Émile-Benoît Matisse.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »