Odpri v Google MapsKazalo
74 odnosi: Alemani, Allgäu, Alzacija, Antracit, Atlantski ocean, Švabska, Švabska Jura, Švica, Črno morje, Baden-Württemberg, Barit, Bodensko jezero, Cink, Divji petelin, Donava, Fluorit, Francija, Freiburg im Breisgau, Gabro, Geomorfologija, Gnajs, Granit, Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen, Hematit, Hermann Hesse, Jura, Kalijev karbonat, Kalijev nitrat, Karbon, Kelti, Kobalt, Konglomerat, Kremen, Krnica, Kuga, Ledenik, Limes, Listavec, Markomani, Metamorfne kamnine, Miocen, Morena, Napoleonske vojne, Naravoslovna učna pot, Narodni park, Neckar, Nemčija, Nemška zvezna dežela, Oglarstvo, Oglje, ... Razširi indeks (24 več) »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Schwarzwald in Alemani
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Schwarzwald in Allgäu
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Schwarzwald in Alzacija
Antracit
Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.
Poglej Schwarzwald in Antracit
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Schwarzwald in Atlantski ocean
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Schwarzwald in Švabska
Švabska Jura
Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.
Poglej Schwarzwald in Švabska Jura
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Schwarzwald in Švica
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Schwarzwald in Črno morje
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Schwarzwald in Baden-Württemberg
Barit
Barit, kemijska formula BaSO4, je glavni in najpogostejši barijev mineral.
Poglej Schwarzwald in Barit
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Schwarzwald in Bodensko jezero
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Schwarzwald in Cink
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Schwarzwald in Divji petelin
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Schwarzwald in Donava
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Schwarzwald in Fluorit
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Schwarzwald in Francija
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Schwarzwald in Freiburg im Breisgau
Gabro
ZDA) Povečana slika zgornjega vzorca Gabro kot ksenolit v granitu Glavni greben gorovja Cuillin, Isle of Skye, Škotska, zgrajen iz gabra Gabro je temna, grobo zrnata intrutzivna mafična magmatska kamnina, ki je sestavljena večinoma iz bazičnih plagioklazov in monoklinskih piroksenov (klinopiroksenov).
Poglej Schwarzwald in Gabro
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Schwarzwald in Geomorfologija
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Schwarzwald in Gnajs
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Schwarzwald in Granit
Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen
Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen, nemški pesnik in pisatelj, * ~ 1622, Gelnhausen, † 17. avgust 1676, Renchen.
Poglej Schwarzwald in Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Schwarzwald in Hematit
Hermann Hesse
Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.
Poglej Schwarzwald in Hermann Hesse
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Schwarzwald in Jura
Kalijev karbonat
Kalijev karbonat ali pepelika je bela sol s kemijsko formulo K2CO3.
Poglej Schwarzwald in Kalijev karbonat
Kalijev nitrat
Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).
Poglej Schwarzwald in Kalijev nitrat
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Schwarzwald in Karbon
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Schwarzwald in Kelti
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Schwarzwald in Kobalt
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Schwarzwald in Konglomerat
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Schwarzwald in Kremen
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Schwarzwald in Krnica
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Schwarzwald in Kuga
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Schwarzwald in Ledenik
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Schwarzwald in Limes
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Schwarzwald in Listavec
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Schwarzwald in Markomani
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Schwarzwald in Metamorfne kamnine
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Schwarzwald in Miocen
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Schwarzwald in Morena
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Schwarzwald in Napoleonske vojne
Naravoslovna učna pot
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.
Poglej Schwarzwald in Naravoslovna učna pot
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Schwarzwald in Narodni park
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Schwarzwald in Neckar
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Schwarzwald in Nemčija
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Schwarzwald in Nemška zvezna dežela
Oglarstvo
Óglarstvo je obrtna dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem lesnega oglja.
Poglej Schwarzwald in Oglarstvo
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Schwarzwald in Oglje
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Schwarzwald in Ognjenik
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Schwarzwald in Paleozoik
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Schwarzwald in Peščenjak
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Schwarzwald in Porfir
Postni čas
Pôstni čàs (tudi véliki pôst) je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč.
Poglej Schwarzwald in Postni čas
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Schwarzwald in Povodje
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Schwarzwald in Prelom (geologija)
Pust
Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
Poglej Schwarzwald in Pust
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Schwarzwald in Ren
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Schwarzwald in Rimska cesta
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Poglej Schwarzwald in Serpentinit
Sinklinala
Sinklinala in antiklinala Sinklinala Sinklinala je ugreznjena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra vzdigujejo.
Poglej Schwarzwald in Sinklinala
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Schwarzwald in Smreka
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Schwarzwald in Srebro
Stolnica v Freiburgu
Freiburška stolnica (ali Stolnica Naše ljube gospe) je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu.
Poglej Schwarzwald in Stolnica v Freiburgu
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Schwarzwald in Svebi
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Schwarzwald in Svinec
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Schwarzwald in Tabula Peutingeriana
Tarot
Tarot karte so vedeževalne karte.
Poglej Schwarzwald in Tarot
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Schwarzwald in Trias
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Schwarzwald in Tuf
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Schwarzwald in Uran
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Schwarzwald in Vogezi
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Schwarzwald in Zgornja dolina Rena
Prav tako znan kot Črni gozd.