Odpri v Google MapsKazalo
25 odnosi: Alpe, Basel, Dajk, Eocen, Francija, Frankfurt ob Majni, Gnajs, Kenozoik, Klorid, Mafičnost, Miocen, Nemčija, Nitrat, Ognjenik, Oligocen, Pesticid, Potres, Prelom (geologija), Ren, Riftna dolina, Schwarzwald, Seizmologija, Vodonosnik, Vogezi, Wiesbaden.
- Geologija Nemčije
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Zgornja dolina Rena in Alpe
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Zgornja dolina Rena in Basel
Dajk
Dajk tudi navpična žila, prečna žila ali diskordantna injekcija je v geologiji magmatsko telo, ki se je prečno vrinilo med plasti.
Poglej Zgornja dolina Rena in Dajk
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Zgornja dolina Rena in Eocen
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zgornja dolina Rena in Francija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Zgornja dolina Rena in Frankfurt ob Majni
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Zgornja dolina Rena in Gnajs
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Zgornja dolina Rena in Kenozoik
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Zgornja dolina Rena in Klorid
Mafičnost
Bazalt Gabro Mafičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme, lave in kamnine z veliko vsebnostjo magnezija in železa (latinsko: ferrum).
Poglej Zgornja dolina Rena in Mafičnost
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Zgornja dolina Rena in Miocen
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Zgornja dolina Rena in Nemčija
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Zgornja dolina Rena in Nitrat
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Zgornja dolina Rena in Ognjenik
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Zgornja dolina Rena in Oligocen
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Zgornja dolina Rena in Pesticid
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Zgornja dolina Rena in Potres
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Zgornja dolina Rena in Prelom (geologija)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Zgornja dolina Rena in Ren
Riftna dolina
Riftna dolina je linearna nižinska oblika med več višjimi ali gorskimi verigami, nastala z delovanjem geološkega razkola ali preloma.
Poglej Zgornja dolina Rena in Riftna dolina
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Zgornja dolina Rena in Schwarzwald
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Poglej Zgornja dolina Rena in Seizmologija
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Zgornja dolina Rena in Vodonosnik
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Zgornja dolina Rena in Vogezi
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Poglej Zgornja dolina Rena in Wiesbaden