Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Agri decumates, Alemani, Alemanija, Alzaško vino, Švabska Jura, Švarcvaldski lisjak, Črni les, Baden-Württemberg, Barjanska deva, Baselski Münster, Bergfrid, Cankarjeva ulica, Maribor, Clusijev svišč, David Martello, Devetletna vojna, Donava, Dvanajst členov, Engelbert I. Spanheimski, Evropska razvodnica, Freiburg im Breisgau, Georg Lindemann, Gozd (razločitev), Hermann Hesse, Hohenzollerji, Horologija, Horst (geologija), John Ruskin, Kraichgau, Krnica, Limes Germanicus, Mittelland (Švica), Neckar, Otmar Reiser, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Ren, Rudolf Rheinfeldški, Samostan Maulbronn, Srebro, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stuttgart, Veit Heinichen, Venera iz Hohle Felsa, Vogezi, Werner Forßmann, Zgornja dolina Rena.
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Schwarzwald in Agri decumates
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Schwarzwald in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Schwarzwald in Alemanija
Alzaško vino
Alzaško vino (francosko vin d'Alsace) pridelujejo v Alzaciji v Franciji in je predvsem belo.
Poglej Schwarzwald in Alzaško vino
Švabska Jura
Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.
Poglej Schwarzwald in Švabska Jura
Švarcvaldski lisjak
Švarcvaldski lisjak, tudi švarcvaldski konj (italic), je ogrožena nemška pasma lažjega hladnokrvnega konja iz Schwarzwalda (Črnega gozda) v južni Nemčiji.
Poglej Schwarzwald in Švarcvaldski lisjak
Črni les
Črni les je lahko.
Poglej Schwarzwald in Črni les
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Schwarzwald in Baden-Württemberg
Barjanska deva
Barjanska deva (znanstveno ime Aeshna juncea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.
Poglej Schwarzwald in Barjanska deva
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Schwarzwald in Baselski Münster
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Schwarzwald in Bergfrid
Cankarjeva ulica, Maribor
Cankarjeva ulica je ulica v Mariboru.
Poglej Schwarzwald in Cankarjeva ulica, Maribor
Clusijev svišč
Clusijev svišč (znanstveno ime Gentiana clusii) je trajnica iz družine sviščevk.
Poglej Schwarzwald in Clusijev svišč
David Martello
David Martello, znan tudi kot Davide Martello oziroma Klavierkunst (Klavirska umetnost), je nemški skladatelj in ulični pianist, * 1. november 1981, Lörrach (Baden-Württemberg, Nemčija).
Poglej Schwarzwald in David Martello
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Schwarzwald in Devetletna vojna
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Schwarzwald in Donava
Dvanajst členov
Dvanajst členov (nem. Zwölf Artikel) je bilo del kmečkih zahtev Švabski ligi med nemško kmečko vojno leta 1525.
Poglej Schwarzwald in Dvanajst členov
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Schwarzwald in Engelbert I. Spanheimski
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Schwarzwald in Evropska razvodnica
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Schwarzwald in Freiburg im Breisgau
Georg Lindemann
Georg Lindemann, nemški general, * 8. marec 1884, Osterburg, Altmark, † 25. september 1963, Freudenstadt, Schwarzwald.
Poglej Schwarzwald in Georg Lindemann
Gozd (razločitev)
Gozd je lahko.
Poglej Schwarzwald in Gozd (razločitev)
Hermann Hesse
Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.
Poglej Schwarzwald in Hermann Hesse
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Schwarzwald in Hohenzollerji
Horologija
Horologija ('preučevanje časa', povezano z latinskim horologium iz grščine ὡρολόγιον, 'instrument za določanje ure', iz ὥρα hṓra 'ura, čas' in -o- interfiks in pripona -logija) je proučevanje merjenja časa.
Poglej Schwarzwald in Horologija
Horst (geologija)
V fizični geografiji in geologiji je horst s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje.
Poglej Schwarzwald in Horst (geologija)
John Ruskin
John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.
Poglej Schwarzwald in John Ruskin
Kraichgau
Zemljevid področja Kraichgau; njegove meje so prikazane v rjavi barvi Kraichgau je hribovito področje na jugozahodu Nemčije oziroma na severozahodu Baden-Württemberga.
Poglej Schwarzwald in Kraichgau
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Schwarzwald in Krnica
Limes Germanicus
(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.
Poglej Schwarzwald in Limes Germanicus
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Schwarzwald in Mittelland (Švica)
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Schwarzwald in Neckar
Otmar Reiser
Otmar (Othmar) Reiser, avstrijski notar in mariborski župan, * 1792, Villingen, † 1868, Maribor.
Poglej Schwarzwald in Otmar Reiser
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Schwarzwald in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Schwarzwald in Ren
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Schwarzwald in Rudolf Rheinfeldški
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Schwarzwald in Samostan Maulbronn
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Schwarzwald in Srebro
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Schwarzwald in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Schwarzwald in Stuttgart
Veit Heinichen
Veit Heinichen, nemški pisatelj, * 1957, nekje med Bodenskim jezerom in Schwarzwaldom, Nemčija.
Poglej Schwarzwald in Veit Heinichen
Venera iz Hohle Felsa
Venera iz Hohle Felsa (znana tudi kot Venera iz Schelklingena; v nemščini različno Venus vom Hohlen Fels, vom Hohle Fels; Venus von Schelklingen) je zgornjepaleolitska figurica Venere iz mamutove slonovine, ki je bila odkrita leta 2008 v Hohle Felsu, jami blizu Schelklingena v Nemčiji.
Poglej Schwarzwald in Venera iz Hohle Felsa
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Schwarzwald in Vogezi
Werner Forßmann
Werner Theodor Otto Forßmann (pogosto zapisano tudi kot Forssmann), nemški kardiolog in urolog, nobelovec, * 29. avgust 1904, Berlin, Nemško cesarstvo, † 1. junij 1979, Schopfheim, Zahodna Nemčija.
Poglej Schwarzwald in Werner Forßmann
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Schwarzwald in Zgornja dolina Rena
Prav tako znan kot Črni gozd.